Študija, ki so jo izvedli znanstveniki z Medicinske univerze na Dunaju in Univerze za naravne vire in biološke vede na Dunaju, objavljena leta 2025 v strokovni reviji “Forests”, je pokazala, da lahko kratko bivanje v naravi znatno zmanjša raven stresa in izboljša razpoloženje.
V študijo je bilo vključenih 66 zdravih odraslih, ki so bili naključno razdeljeni v dve skupini. Ena skupina je preživela 20 minut v gozdnem okolju, druga pa je preživela enak čas v mestu. Udeleženci niso smeli uporabljati mobilnih telefonov, se pogovarjati ali se ukvarjati s telesno dejavnostjo. Njihova naloga je bila preprosta – sedeti pri miru in opazovati okolico.
ilustracija – pixabay.com
Pred in po bivanju so izpolnili psihološke vprašalnike, raziskovalci pa so analizirali tudi vzorce sline, da bi izmerili raven kortizola, stresnega hormona.
Rezultati so bili zelo jasni. Udeleženci, ki so preživeli čas v gozdu, so poročali o manj negativnih čustvih, počutili so se bolj sproščeno in imeli nižje ravni kortizola. V skupini, ki je preživela čas v urbanem okolju, je prišlo celo do zmanjšanja pozitivnega razpoloženja. Še posebej zanimivo je, da so se pozitivni učinki pojavili že po 20 minutah, brez pohodništva ali kakršne koli telesne dejavnosti.
Psihologi menijo, da ta učinek ni naključen. Večino človeške evolucije je bila narava naše naravno okolje, medtem ko so mesta, promet, hrup in digitalni dražljaji relativno novi. Zato se možgani na naravo odzivajo drugače kot na urbani kaos.
Ameriški psiholog Roger Ulrich je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja razvil teorijo o zmanjševanju stresa, po kateri naravno okolje neposredno pomirja živčni sistem. Medtem ko vsakdanje življenje v mestu od nas nenehno zahteva pozornost in hitre reakcije, gozd pošilja povsem drugačne signale – občutek varnosti, miru in predvidljivosti. Rezultat je počasnejši srčni utrip, bolj sproščene mišice in zmanjšano izločanje stresnega hormona.
Ljudje, ki velik del dneva preživijo pred računalnikom, lahko še posebej koristijo od bivanja v naravi. Stalna dostopnost, dolge ure dela pred zaslonom in nenehen tok informacij izčrpavajo mentalne vire. Nasprotno, gozd ponuja tisto, kar strokovnjaki imenujejo »nežna fascinacija«. Naravni zvoki, zelenje in spremembe svetlobe zaposlijo pozornost, ne da bi jo obremenjevali, in omogočajo možganom, da se spočijejo in regenerirajo.
Mnogi ljudje po sprehodu ali mirnem posedanju v gozdu občutijo večjo mentalno jasnost, boljšo koncentracijo in notranji mir. Narava ne zahteva ničesar – nobenih pričakovanj, nobenega pritiska, nobene potrebe po dokazovanju česar koli. Morda je njena največja moč prav v tej preprostosti, piše »Bunte«.
Čeprav preživljanje časa v gozdu ne more nadomestiti zdravljenja resnih težav z duševnim zdravjem, raziskave potrjujejo, da je lahko dragocen zaveznik pri vsakodnevnem vzdrževanju duševnega dobrega počutja. Včasih je za občutek olajšanja dovolj le, da se ustavite, izklopite telefon in preživite 20 minut med drevesi.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu
