Leta 1960 sta Heinz in njegova študenta Patricia M. Mora in Lawrence W. Amiot objavila članek z naslovom “Lep dan: petek, 13. november 2026”, v katerem sta navedla prav ta datum kot možen trenutek konca sveta.
Delo je bilo celo objavljeno v znanstveni reviji Science. Avtorja sta napovedala, da se bo človeška populacija do tega datuma bližala neskončnosti, kar bi po njihovem modelu vodilo v samouničenje človeštva. Zavzemala sta se za skupna prizadevanja za preprečitev takšnega scenarija.
Napoved sodnega dne
Leta 1960 je Heinz von Foerster skupaj s svojimi študenti objavil študijo o problemu prenaseljenosti. Članek je nakazoval, da bi človeška populacija lahko naraščala z vedno večjo hitrostjo, avtorji pa so kot enega od možnih razlogov izpostavili izboljšano komunikacijo in večje sodelovanje znotraj družb.
Raziskovalci so trdili, da bi lahko naraščajoča gostota prebivalstva ustvarila še več priložnosti za človeško sodelovanje, kar bi omogočilo hitrejšo rast človeške populacije, kot je bilo pričakovano na podlagi konvencionalnih modelov rasti.
Svoje napovedi so utemeljili na 24 zgodovinskih ocenah velikosti svetovne populacije, ki zajemajo obdobje približno dva tisoč let. Avtorji so z uporabo matematičnih enačb predstavili model, po katerem bi svetovno prebivalstvo do leta 2026 doseglo neskončnost.
Z drugimi besedami, po njihovi matematični projekciji naj bi število ljudi na Zemlji še naprej raslo vedno hitreje, dokler sistem ne bi dosegel točke zloma.
Kritika
ilustracija
Photo: pixabay.com
Članek je sprožil številne razprave med matematiki in demografi, ki so kritizirali njegovo metodologijo in način uporabe zgodovinskih podatkov za napovedovanje prihodnje rasti prebivalstva.
Študija je nato pritegnila precejšnjo medijsko pozornost in postala celo tema pogovorov v časopisu The New York Times. Njene ideje so vplivale tudi na širše razprave o vprašanjih, kot sta varstvo okolja in reproduktivna politika.
Tako imenovana “enačba sodnega dne” se je še naprej omenjala v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so se nadaljevale razprave o hitri rasti svetovnega prebivalstva.
Nekateri kritiki so članek ostro zavrnili in pripomnili, da je “preveč smešen, da bi ga komentirali”.
Vendar so podatki o svetovnem prebivalstvu do leta 1993 začeli zaostajati za napovedmi modela. Rodnost se je začela znatno zmanjševati in po sodobnih ocenah je svetovna rodnost zdaj nekoliko manjša od polovice ravni iz leta 1960.
Leto 2026 kaže zelo drugačno sliko
Kljub dramatični in senzacionalistični napovedi za leto 2026 se današnja slika demografskih trendov bistveno razlikuje od scenarija, ki so si ga avtorji zamislili pred več kot šestimi desetletji.
Namesto neskončne rasti prebivalstva se v mnogih delih sveta dogaja upočasnitev rasti prebivalstva in upad rodnosti. Napoved iz leta 1960 se zato zdaj obravnava predvsem kot zgodovinski primer poskusa napovedovanja oddaljene prihodnosti človeštva z matematičnim modelom.
Datum 13. november 2026 si zapomnimo po nenavadni matematični napovedi, objavljeni leta 1960, in ne kot potrjena napoved dejanskega konca sveta.
© Vecer.mk, pravice do besedila pripadajo uredništvu
