Nova prelomna študija z uporabo Nasine sonde MESSENGER kaže, da bi lahko pod Merkurjevim severnim polom živeli vesoljci.
Znanstveniki menijo, da so na nekaterih delih planeta kljub bližini žgoče Sončeve vročine primerni pogoji za življenje nekaterih “ekstremnih oblik življenja”. Študija Inštituta za planetarne raziskave kaže, da bi življenjske oblike lahko živele tudi v solnih ledenikih, saj so ti polni hlapnih spojin.
Podobni pogoji obstajajo v nekaterih delih Zemlje. Dr. Alexis Rodriguez, vodilni avtor študije, je dejal: “Ta misel nas napeljuje na misel, da lahko življenje na Merkurju obstaja pod površjem, saj je tam ugodneje kot na njegovem ostrem površju.”
Nasina sonda je bila uporabljena za preučevanje geologije Merkurjevega severnega pola. S pomočjo podatkov je ekipa odkrila dokaze, da bi se sol lahko pretakala skozi kraterja Raditladi in Eminescu. Za razliko od zemeljskih ledenikov so Merkurjevi ledeniki sestavljeni iz soli, ujete vode, dušika in ogljikovega dioksida.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Ko so na planet – ki je najbližje Soncu, udarili vesoljski kamni – so ti prebili zunanjo plast bazaltne kamnine in omogočili pretok hlapnih spojin, zaradi česar so nastali ledeniki. Povprečna dnevna temperatura na Merkurju je približno 430 C, zato so te spojine zdaj izhlapele.
Ekipa pa je s primerjavo značilnosti Merkurja in Zemlje lahko ocenila, kje so kraterji. Dr. Rodriguez je povedal: “Naši modeli močno potrjujejo, da je te ledenike verjetno ustvaril tok soli in da so ohranjali hlapne snovi več kot milijardo let po tem, ko so bili postavljeni.”
Plast soli pod površjem planeta je teoretično skrita pred Sončevo toploto, vendar so se v njej ujele hlapne spojine, ki bi lahko podpirale življenjske oblike, saj podobni habitati obstajajo tudi na Zemlji.
Dr. Rodriguez je dejal: “Na Zemlji posebne solne spojine ustvarjajo bivalne niše tudi v najbolj surovih okoljih, kjer se pojavljajo, na primer v suhi puščavi Atacama v Čilu.”
Pred tem odkritjem so strokovnjaki menili, da je Merkur zaradi velikih temperaturnih nihanj, pomanjkanja atmosfere in stalnega sončnega sevanja neprimeren za bivanje. Toda podobno kot Zemljino „območje zlatih las”, ki je od Sonca dovolj oddaljeno, da omogoča razcvet življenja, znanstveniki menijo, da se nekaj podobnega lahko skriva tudi pod Merkurjevo površino.
