Obstaja veja znanosti, ki raziskuje prav ta vprašanja. Ime ji je: filematologija – torej znanost o poljubljanju, ki se med drugim ukvarja ne le z vrstami poljubov, temveč tudi z dešifriranjem, kaj poljub sam pomeni oziroma kakšen je dober poljub.
Ali res obstajajo strokovnjaki za znanost o poljubljanju?
Filematologi raziskujejo, kako se je poljub razvil, kakšno biološko, evolucijsko in psihološko vlogo igra ter kaj se točno dogaja v možganih in telesu med poljubom. Njegov izvor je že dolgo skrivnost, vendar raziskovalci verjamejo, da ima evolucijske korenine. Najpogostejša in splošno sprejeta teorija je, da gre za evolucijsko orodje za parjenje. Moški in ženske ga uporabljajo kot biološki test za ugotavljanje, kako združljivi so z drugo osebo – hormonsko, imunološko, genetsko. V ustih, jeziku, nosu in okoli ustnic je na tisoče občutljivih živčnih končičev, ki v možgane takoj pošljejo informacije o vonju, okusu in feromonih druge osebe. Vse to vpliva na to, ali kemija deluje ali ne. Po dobrem prvem poljubu telo začne proizvajati dopamin, serotonin in oksitocin, hormone sreče, želje in navezanosti. Ni čudno, da nekatere študije kažejo, da je prvi poljub morda pomembnejši od prvega spolnega srečanja za prihodnost razmerja.
Poljubljanje je več kot le srečanje ustnic
Ko se poljubljamo, se v telesu zgodi pravi ognjemet.
– Med enim samim poljubom 80 milijonov bakterij zamenja gostitelja, vendar brez skrbi, večina jih je neškodljivih in lahko celo okrepijo imunski sistem!
– Premaknemo do 30 obraznih mišic
– Srčni utrip se lahko poveča s 70 na 150
– Telo proizvaja oksitocin, ki krepi vez
– Raven kortizola, stresnega hormona, se zmanjša
– Med 90-sekundnim strastnim poljubom lahko porabimo do 6,4 kalorije – res je, da to ne nadomesti telovadnice, a izkušnja bo zagotovo prijetnejša!
Vrste poljubov in njihov pomen
Po mnenju psihologov niso vsi poljubi enaki in pravzaprav veliko razkrivajo o odnosu. Z drugimi besedami, so nekakšno čustveno ogledalo – ne omogočajo nam le sklepanja o tem, kako se počutimo do druge osebe, ampak tudi, koliko intimnosti in medsebojnega odmeva je prisotnih.
Pomen poljuba se lahko razlikuje glede na vrsto:
ilustracija
Photo: pixabay.com
Nežen poljub: ljubezen, intimnost, varnost
Strasten poljub: želja, nagon, močna fizična privlačnost
Dolg, globok poljub: čustvena navezanost, poglabljanje ljubezni
Hiter, mehaničen poljub: je lahko tudi znak navade, rutine ali odtujenosti.
Pomen poljuba se lahko razlikuje tudi glede na kulturo
Čeprav je poljub prisoten v skoraj vseh kulturah, se njegova oblika, pomen in sprejemanje razlikujejo. Stari Rimljani so mu na primer pripisovali pravni pomen: prešuštvo bi se lahko dokazalo s tem, na primer, če bi ženska dala poljub z okusom vina. Nekatera afriška in azijska plemena se sploh ne poljubljajo in se jim to celo zdi nenavadno. Hkrati je eden najpomembnejših neverbalnih elementov romantičnih odnosov v sodobni zahodni kulturi.
Filematologija je znanost o poljubljanju
Poljub morda temelji na reakcijah živčnega sistema, evolucijskih mehanizmih in hormonskih koktajlih – vendar nič od tega ne odvzame njegove romantičnosti. Pravzaprav! Morda ga dela tako posebnega to, da nas k njemu vodijo naši najstarejši nagoni, a je vedno nov, vedno edinstven.
Zanimiva dejstva o poljubljanju
Najdaljši dokumentirani poljub je trajal 58 ur, 35 minut in 58 sekund.
V povprečju človek porabi dva tedna svojega življenja za poljubljanje.
Večina desničarjev med poljubljanjem nagne glavo v levo.
