Skoraj ni gospodinjstva, ki doma ne bi imelo vsaj pol litra domače palinke: ali jo skuhajo sami, kuhajo ljudje ali pa je v širši družini kdo, ki vsako leto skuha nekaj novih zvarkov. Ampak res je vseeno, kakšno žganje je! Prava stvar je, ko je okus saden, močan, a ne konjski, in prijeten za srkanje, ne grebač. Po veljavni zakonodaji lahko vsakdo doma v enem letu neobdavčeno skuha 86 litrov žganja, če prijavi žganarja davčnemu oddelku občine, pijača ni močnejša od 42 stopinj in če oseba ne vari za prodajo, temveč za družinske člane in goste. Brez znanja se seveda ne splača spuščati, saj lahko v pijačo zaidejo tudi nevarne spojine, če imate veliko sadja, je bolje, da drozge prekuhate – a da bo vaše žganje dobro, mora kakovost drozge prevreti. je vitalnega pomena.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Ne bi smeli vsega vreči vanjo
Vsakdo lahko pobere odpadlo sadje v sodu, a dobra žgancina so veliko več kot to. Marsikdo rahlo fermentirano, poškodovano ali morebiti z belo plesnijo obarvano sadje vrže v mezgo mravljinčasto, zemeljsko, kot je bilo pobrano s trave; a tako bo pálinka vse prej kot okusna. Tako kot pri pripravi marmelade ali konzerviranju je tudi čisto, nedotaknjeno sadje dobra surovina za mezge. Sadje, namenjeno za mezgo, operemo, odstranimo pečke, izrežemo slabe dele in šele nato gremo v sod. Če v drozgo vržete zemeljsko, gnilo sadje, boste vnesli bakterije in glivice, ki se hranijo s sladkorjem v sadju, posledično pa ima lahko destilat oster vonj in neprijeten okus.
Nekatere sadeže je vredno narezati
Sladko, mehko sadje lahko gre hkrati v mezgo, vendar je bolje, da jabolka, hruške, kutine na primer narežemo ali zmeljemo, saj tako pospešimo fermentacijo.
Tudi cev naj bo brez madežev
Sod, ki že leta stoji ob lopi, morda ni najboljša izbira, še posebej, če ne veste, kaj je bilo v njem prej shranjeno; drozga je čista snov, čeprav ima med fermentacijo kruto močan vonj. Prepovedano je delati drozgo v sodu, v katerem je bilo predhodno kakršno koli topilo, gorivo ali kemikalija. Material soda je lahko plastika ali nerjaveče jeklo, pozabite pa na zarjavel železen sod. Posode ne polnite s sadjem, ki je namenjeno fermentaciji, napolnite jo do 80 %, saj lahko drozga kasneje izteče zaradi penjenja.
Ni važno, kje je kaša
Seveda ne samo zaradi vonjav, temveč zato, ker je drozga občutljiva na pravo temperaturo: optimalna temperatura za fermentacijo je med 15-28 stopinjami Celzija. Če je topleje od tega, je fermentacija sprva hitra, nato se popolnoma ustavi, ker celice kvasovk odmrejo, pod 18 stopinjami pa se njihovo razmnoževanje upočasni in tudi proces ustavi. Drozgi se splača dodati kvas v prahu, da pospeši fermentacijo, seveda pa ne škodi, če enkrat na dan vsebino soda premešamo.
Ne shranjujte
Fermentacija traja približno tri tedne, v tem času mora biti sod delno odprt, ob koncu fermentacije pa mora biti zaprt. Čim prej jo je treba prekuhati ali razkuhati, kajti če boste žganje dlje časa hranili, žganje postane kis.
