1. Pobelite debla dreves
Beljenje dreves je dandanes vse manj pogosto, medtem ko so naši stari starši rutinsko uporabljali to pomembno metodo, ki pa je bila sčasoma pozabljena. A bele „nogavice“ na deblih sadnih dreves so v hladnih mesecih zlata vredne. Pokazali vam bomo, zakaj je to pomembno in kako to storiti!
Včasih je bilo v navadi, da smo vsako jesen pobelili debla dreves.
Foto: struvictory / Shutterstock
2. Zaščita pred sončnimi opeklinami
Močna sončna svetloba ne poškoduje rastlin le poleti, sončne opekline na drevesih so bolj verjetne tudi pozimi. Hladne noči se izmenjujejo s sončnimi dnevi, zaradi česar se lahko ob segrevanju v deblu pojavijo razpoke, ki omogočajo lažji vstop patogenov, škodljivcev in glivic. Apno preprečuje segrevanje debla, zato je toplotno raztezanje veliko manjše in je poškodb manj – pravi revija Fanny.
3. Odlično preprečuje tudi poškodbe zaradi zmrzali
Skorja večine sadnih dreves ima temno senco, ki se pozimi med sončnimi dnevi na južni strani segreje in razširi, ponoči pa se močno ohladi in skrči. Zaradi pogosto ponavljajoče se spremembe prostornine celice razpokajo in transportna tkiva se pretrgajo, kar se na deblu kaže kot vzdolžne navpične zmrzlinske razpoke. Če se te razpoke ne zdravijo, se razvijejo v velike mrzle lise, ki se vsako leto povečajo in sčasoma povzročijo odmrtje debla.
4. Priporočljivo za te sorte
V naši državi se zaradi velikih temperaturnih razlik na marelicah in breskvah lahko pojavijo zmrzlinske razpoke. Te rane se z leti poglabljajo. Poškodbe transportnih nosilcev preprečujejo kroženje vlage in lahko celo povzročijo odmrtje drevesa. Te rane je treba nujno zdraviti.
5. Začnite zgodaj
Drevesa je treba dvakrat na leto pobeliti. Prvič spomladi, okoli aprila, drugič pa jeseni, po jesenskem škropljenju za izpiranje, v brezmrzlem, blagem in suhem vremenu, da se apnena plast lahko posuši. To je pomembno, da se zaščitni učinek uveljavi ob koncu zime, vendar po možnosti ne prezgodaj, sicer se spomladi spere.
6. Krtačenje lubja
Pred beljenjem je dobro razkužiti tudi lubje, saj boste tako uničili vse patogene organizme, žuželke in bakterije, ki se morda držijo lubja. To storite tako, da s krtačo iz bakrene žice temeljito, a zelo previdno zdrgnete debelejše veje in debla dreves. Po čiščenju z žično krtačo nanesite bakreno pršilo in ga nato pobelite.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
7. Nadenite si zaščitne rokavice
Ker je gašeno apno alkalno in jedko, lahko vdihavanje njegovega prahu povzroči težave z dihanjem, opekline na koži in hude poškodbe oči, če pride v oči. Zato je pomembno, da pri delu uporabljate zaščitne rokavice in nosite oblačila, s katerimi se apno ne razprši na vas. Po stiku s kožo ga umijte z veliko vode.
8. Po malem
Najboljše apneno mleko je 5-8-odstotno apneno mleko, ki ga pripravite tako, da enemu delu gašenega apna dodate osem delov vode in dolgo mešate. Zmešajte le toliko apnenega mleka, kolikor ga boste tisti dan porabili. Pustite počivati vsaj dve uri.
9. Ne pregosto, ne preveč razredčeno
Apno mora biti enotno in imeti konsistenco kisle smetane, da ne steče po cedilu. Pri tem bodite pozorni na gostoto raztopine. Če je pregosta, se po navadi hitreje kot tanjša odteče z lesa, zato je najbolje, da po sušenju nanesete še en sloj. Glina, pomešana z raztopino apna, pomaga pri oprijemu.
10. Razmislite o varstvu tal
Zaradi alkalnega učinka raztopine apna – v večjih količinah – škodljivega za talne organizme, je priporočljivo, da površino tal okoli debla pred obdelavo prekrijete s folijo. Ker močno deževje spere apno z drevesa, je priporočljivo delati v sušnih obdobjih, ko se ima plast apna možnost posušiti.
11. Do višine enega metra
Ko je apneni kit raztresen, ga je treba nanesti na deblo in debelejše veje dreves. Na deblo ga lahko nanesete s krtačo, metlo iz sirka, krtačo za čiščenje ali razpršilcem. Priporočena višina nanosa je 1 m. Apneni kit nanesite na celotno dolžino debla dreves in na debelejše podporne veje do 30 cm od debla.
12. Slabost je lahko, če je predebela
Znano je, da ima apno razkuževalni učinek, poleg tega pa uniči tudi velik del prezimujočih žuželk. Vendar pa je pomembno, da nanesemo čim tanjši sloj apna. Predebela plast apna bo povzročila le še večjo škodo, saj bo razpokala, razpoke pa so lahko odlično skrivališče za škodljivce.
13. Počakajte, da se posuši
Za zagotovitev ustrezne zaščite lahko na deblo nanesete več plasti apna in tako povečate učinek. Pred nanosom naslednjega sloja počakajte, da se prejšnji sloj popolnoma posuši.
14. Če je star manj kot dve leti
Sadike, mlajše od dveh let, lahko raztopina apna na lubju poškoduje, zato se pri tej starosti izogibajte uporabi apna. Namesto tega uporabite tekstilni trak iz bombažnega materiala, ki zagotavlja podobno zaščito kot apno. Tekstilni sloj lahko ostane na drevesu od pomladi do jeseni, saj zagotavlja tudi zaščito pred poletnimi sončnimi opeklinami.
15. Bolje se je temu izogniti
Vedro apnene barve ali disperzijske barve na vodni osnovi so odlične za glinene omete, vendar jih vsekakor ne priporočamo za sadno drevje. Njihova oprijemljivost je na splošno močna, njihov premaz pa preprečuje zračenje lubja dreves. Poleg tega vsebujejo sintetično plastično sestavino, ki se vključi v presnovo rastline, prek katere prehaja v liste in nato v plodove.
