Select Page

Zaščita pred virusom terja nepredstavljivo onesnaževanje

Od začetka epidemije se je v oceanih nabrala nepojmljiva količina zaščitnih sredstev.

Mednarodna organizacija, v kateri sodelujejo tako kitajski kot ameriški raziskovalci, je pred dnevi v overjeni raziskavi predstavila, da je v od decembra 2019 oziroma od izbruha pandemije v svetovnih oceanih vsaj 25 tisoč ton obraznih mask, plastičnih rokavic in ostalih plastičnih odpadkov, povezanih z epidemijo. Spletna izdaja Guardiana piše, da je morda presenetljivo, a za onesnaževanje okolja niso odgovorne v prvi vrsti fizične osebe, temveč državne in samoupravne ustanove ter bolnišnice.

V znanstveni reviji PNAS so objavili strokovni članek z naslovom „Razsežnost in vpliv epidemije”, ki izhaja iz dejstva, ki mu težko oporekamo, namreč da so enkratna zaščitna sredstva pred koronavirusom enormno povečala dobiček proizvajalcev zaščitnih izdelkov iz umetnih mas.

Vodilna avtorja raziskave, Yiming Peng in Peipei Wu, sta v intervjuju za časopis povedala, da „se je po svetu od začetka epidemije do danes nabralo 8 milijonov ton odpadkov iz umetnih mas, ki so tako ali drugače povezani z epidemijo, od tega je vsaj 25 tisoč ton že pristalo v oceanih”. Po mnenju obeh znanstvenikov bodo do konca stoletja vsi odpadki, ki jih je proizvedla epidemija, končali na dnu morij ali na plažah, če le ne bomo naredili nekaj odločnih korakov zoper to.

Smeti – gumijaste rokavice in obrazne maske – nastale zaradi epidemije koronavirusa na dnu morja.

Ena od najzanimivejših ugotovitev raziskave je, da velika večina odpadkov, povezanih s pandemijo, ne izhaja od posameznih (fizičnih) uporabnikov, temveč od zdravstvenih ustanov. Po previdnih ocenah naj bi 87,4 odstotka kovidnih smeti pridelale bolnišnice, preostanek pa fizične osebe.

Če primerjamo celine, je Azija največja onesnaževalka, saj pridela 46 odstotkov odpadkov, sledi ji Evropa s 24 odstotki in obe Ameriki skupaj z 22 odstotki.

ilustracija
Fotó: pixabay.com

25 ton smeti po 369 rekah potuje do oceanov. V Evropi je najbolj problematična Donava. Ta reka prevaža nekaj manj kot 1700 ton smeti v svetovne oceane. Globalno pa največji problem predstavljata reki Tigris in Evfrat, ki tečeta v Iraku, saj se je s skupnega odseka obeh rek (Shatt al-Arab) v oceane preneslo 5200 ton kovidnih smeti.

Navadna kirurška maska na morski obali.

Po ocenah naj bi svetovno prebivalstvo v trenutnem boju z epidemijo mesečno porabilo 129 milijard obraznih mask in 65 milijard rokavic. Ta zaščitna sredstva se razgrajujejo več stoletij, v tem času pa oddajajo ogromno mikroplastik, ki nadalje onesnažuje okolje. Prav zaradi tega znanstveniki vse sile usmerjajo v proizvodnjo okolju prijaznih surovin za proizvodnjo zaščitnih sredstev za posameznike.