Po besedah Waldhäusla bo v spodnji Avstriji potreben scenarij za nujne primere, če se bo število prošenj za azil, vloženih po državi, povečalo.
V Avstriji mesečno obravnavajo približno tisoč prošenj za azil. Če bi to številko podvojili ali potrojili, bi morali pritisniti gumb za klic v sili, torej izvesti načrt za nujne primere- je dejal Waldhäusl.
V praksi to med drugim pomeni, da bi morali prosilci za azil zagotoviti nastanitev, deloma prek zasebnih nastanitev, deloma prek nevladnih organizacij in delno po provinci; vendar morajo organizacije za pomoč (Caritas, Diakonie) prevzeti tudi svoj del dela. Po potrebi lahko tudi provinca Spodnja Avstrija vzpostavi žarišča in nastani pri lokalnih operaterjih.
Spodnja Avstrija je na vse dobro pripravljena- je dejal libertarski politik.
Scenarij v sili je bil razvit za tri različne scenarije; od števila prosilcev za azil je odvisno, kateri načrt začne veljati. Na primer, ukrep št. 1 bi bil uporabljen, če bi potrebovali tri do štiri tisoč dodatnih sedežev ob dodatnih stroških med 40 in 50 tisoč EUR; osnutek številka dva začne veljati, če bi bilo potrebnih pet do šest tisoč dodatnih nastanitvenih zmogljivosti; to bi pomenilo dodatne izdatke v višini 60 milijonov EUR; najstrožji projekt številka tri bi bil naročen, če bi tako – kot begunski val 2015–2016 v Spodnjo Avstrijo prispelo -15.000 prosilcev za azil.
