Tudi najbolj svoboden letni čas, ki ponuja največ priložnosti, je lahko naporen, še posebej, če vsak trenutek stiskamo krče, da bi kar najbolje izkoristili tisto, kar nam je ostalo. Poleg tega je lahko veliko razlogov, zakaj v zadnjih poletnih dneh doživimo popolno telesno in psihično izčrpanost – piše revija Fanny.
Zakaj se tako počutimo?
Izgorelost v klasičnem pomenu je bila dolgo bolezen delavcev, ki so pod kroničnim stresom, sčasoma pa se je razširila tudi na druga področja našega življenja. Več stvari lahko igra vlogo pri njegovem razvoju: vztrajen pritisk na delovnem mestu, posledično motnje ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem, zanemarjanje počitka, pomanjkanje čustvene podpore, perfekcionizem in pretirano visoka pričakovanja do nas samih. Danes je to mogoče doživeti ne le zaradi velikega dela, ampak tudi zaradi čustvenih in socialnih razlogov, pa tudi v določenih obdobjih. Izgorelost ali utrujenost ob koncu sezone je običajno začasna, vendar je lahko intenzivnejša.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Spremenjena rutina
Včasih se zaradi poletnih mesecev pojavijo simptomi izgorelosti. Ta pojav je zelo podoben njegovi različici na delovnem mestu, pravzaprav se zgodi, da je slednja povezana z razvojem prve.
Poletni čas razburka življenje skoraj vsakomur: vsakdanje življenje je bolj neurejeno, običajna rutina je drugačna, temperatura vpliva na naše spalne, prehranjevalne in prostočasne navade, načrtovanje prostih dni pa lahko razburka tudi vsakdan. Urejanje otrokovega življenja je dodatno stresno in zahteva sodelovanje družinskih članov, kar je lahko dodaten vir napetosti. Zgodi se, da moramo izkoristiti nakopičene dni dopusta ali pa nasprotno: ne moremo ali pa zaradi narave dela ne moremo na dopust. To otežuje ohranjanje ravnotežja, kar vodi v nadaljnjo duševno utrujenost.
Vse to je stresno
Če se nam vendarle uspe sprostiti, načrtovati in organizirati dneve in tedne dopusta, se lahko soočimo z naslednjim izzivom: naša prevelika pričakovanja glede dopusta, obvezni „zdaj se moram dobro počutiti”, „zdaj se moram spočiti” odnos lahko pomeni dodatno frustracijo in tesnobo. Najbolj stresen del poletja je zagotovo vročina, ki lahko povzroči ne le fizično, ampak tudi psihično napetost. Še posebej, če v našem domu ali na delovnem mestu ni hlajenja, če smo posebej občutljivi na visoke temperature, če se ne moremo premakniti iz urbanega okolja ali če v bližini ni obale, gozdnatega ali gozdnatega okolja.
Razširjene pritožbe
Simptomi poletne izgorelosti se lahko kažejo na več ravneh. Telesne težave lahko vključujejo depresijo, stalno utrujenost, motnje spanja, glavobole, spremembe apetita in bolečine v mišicah. Duševne težave so lahko duševna izčrpanost, čustvena nasičenost, pomanjkanje motivacije, razdražljivost, tesnoba, frustracija, žalost, simptomi depresije. Poleg tega lahko pride do sprememb v vedenju: med znaki so lahko tudi pojav odlašanja, izogibanje skupnosti, družabnim srečanjem, redni konflikti v družbenih odnosih, negativen odnos, cinično vedenje in zmanjšana uspešnost. Kot poseben simptom velja omeniti toplotni stres, ki, kot že ime pove, kaže na napeto stanje zaradi visokih temperatur. Na poletno izgorelost lahko posumimo tudi, če smo ne le bolj spočiti, ampak tudi bolj utrujeni in izčrpani, ko se z dopusta vrnemo domov. Lahko smo nezaupljivi tudi, če nas poletno dogajanje ne zanima, nismo motivirani, da bi izkoristili lepo vreme, dolge dni in priložnosti, ki jih ponuja sezona.
Preprečujmo vse leto!
Ključ do preprečevanja izgorelosti – ne glede na njeno obliko – je nenehna skrb za duševno dobro počutje, torej skrb zase v vseh letnih časih. S tem lahko preprečimo telesne in duševne bolezni ter hudo izčrpanost. Pomembno je ohraniti ravnovesje v vsakdanjem življenju in poleg obveznih opravil ustrezno količino in kakovost časa nameniti tudi počitku in nabiranju energije. Bistveno bi bilo prisluhniti svojemu notranjemu glasu in ugotoviti, kaj resnično potrebujemo. Obvladovanje stresa, telesna samooskrba, torej uravnotežena prehrana, redna vadba in dovolj počitka, so nujni in prav je včasih reči ne. Brez spodbudnega okolja je tudi duhovno harmonijo težje doseči, zato cenimo svoje odnose in preživimo dovolj časa s svojimi najdražjimi. Bistveno bi bilo tudi, da bi sebe postavili na prvo mesto namesto drugihe. Če je to uspešno, smo naredili že veliko, da bi se izognili izgorelosti.
Smo še pred prazniki?
Marsikdo svoj dopust načrtuje za konec avgusta ali prve tedne septembra, vključno s potovanjem. Da te dni ne bi preživeli popolnoma izgoreli, je dobro upoštevati nekaj nasvetov:
· Opustimo idejo o „popolnih počitnicah” in ostanimo pri realnih pričakovanjih!
· Odložimo delo in ne nosimo nedokončanih nalog s seboj!
· Uporabite digitalno razstrupljanje, zlasti v zvezi z našimi orodji in sporočili na delovnem mestu!
· Ukvarjajmo se z obvladovanjem stresa tudi v tem času! Meditirajmo, dobro spimo, sončimo se, gibajmo se, pogovarjajmo in dobro jejmo!
· Imejmo si čas! Zgodnji jutranji sprehod, samotno kopanje, branje in pitje kave, ko še vsi spijo – vse to prispeva k sprostitvi.
· Svoboda bi morala biti počitek in nikakor ne prilagajanje drugim! Za to si, če je treba, začrtajmo meje!
Besedilo: Júlia Légrádi
