Select Page

VREME VPLIVA NA TRGOVANJE Z ENERGIJO V DOSLEJ NEPREDSTAVLJIVEM OBSEGU.

Vreme je postalo eden najpomembnejših dejavnikov v trgovini z energijo. Skoraj vsak vremenski pojav ima zdaj pomemben vpliv na elektroenergetski sistem, vremenski konteksti, ki so bili prej nepredstavljivi, pa so postali pomembni za trgovce z energijo. (x)

Medtem ko so bili v preteklosti vremenski vplivi večinoma omejeni na vpliv na povpraševanje po ogrevanju, se je z razmahom obnovljivih virov energije povečal pomen vremena na strani proizvodnje, k temu pa prispeva tudi hitra širitev trga utekočinjenega zemeljskega plina. Za energetski sistem in trgovanje z energijo vremenski parametri določajo predvsem pričakovani razvoj proizvodnje energije iz obnovljivih virov, vendar imajo ekstremne vremenske razmere posledice za energetski sistem in proizvodnjo tudi zunaj tega. Na primer suša, ki zmanjšuje plovnost rek, lahko prepreči polnjenje elektrarn na premog, vendar lahko energetski sistem omejuje tudi previsok nivo vode.

ilustracija
Fotó: pixabay.com

Medtem poteka tudi proces, v katerem postaja samo vreme vse bolj spremenljivo in ekstremno, zaradi česar so države prisiljene tekmovati za ohranjanje in izboljšanje natančnosti napovedi z vedno večjimi naložbami.

Spreminjajoča se energija in podnebje
V zadnjih letih so bili objavljeni številni znanstveni izsledki o tem, kako se lahko dolgoročno spremenijo vremenske razmere v Evropi, vključno z Madžarsko. Ti na primer kažejo, da bi lahko proizvodnja hidroenergije v prihodnosti postala bolj nestanovitna, saj se temperature dvigujejo, padavin poleti pa je vse manj, kar že povzroča resne težave na Madžarskem in Balkanu. Obdobja z malo padavinami, podobna zgodovinski suši leta 2022, naj bi zato v tej regiji in Sredozemlju postala trend, kar dolgoročno pomeni tudi manjšo poletno proizvodnjo hidroenergije. Nasprotno pa bi lahko na primer proizvodnja hidroenergije na Norveškem postala še bolj stabilna, saj zaradi segrevanja temperatur v nordijskih državah pozimi namesto snega pogosto dežuje.

Vreme bistveno vpliva tudi na druge oblike proizvodnje energije. Pričakovano povečanje pogostosti zimskih neviht pozitivno vpliva na možnosti proizvodnje vetrne energije na atlantski obali Evrope, medtem ko se bo v preostalem delu celine verjetno pojavil nasprotni trend. Poleti pa se bodo zaradi pogostejših anticiklonov možnosti za proizvodnjo vetrne energije na zahodni obali Evrope poslabšale, medtem ko se bo proizvodnja sončne energije izboljšala. Slednje je predvideno, ker bodo poletne padavine v večjem delu Evrope redkejše, kar bi lahko izravnalo tudi pričakovano zmanjšanje proizvodnje vetrne in vodne energije. Sončna in vetrna energija se tudi dobro dopolnjujeta ne glede na podnebne spremembe, saj so sončne elektrarne učinkovitejše od pomladi do jeseni, medtem ko so vetrne turbine učinkovitejše v obdobju od zime do pomladi.

Izzivi, ki jih prinašajo vremenske razmere, ne puščajo nedotaknjenih tradicionalnih tehnologij, kot so elektrarne na premog ali jedrske elektrarne. Preoblikovanje elektroenergetskega sistema na izvoru in sočasne spremembe vremenskih vzorcev povzročajo nove težave in izzive tudi na drugih ravneh oskrbe z energijo, kot sta distribucija in razvoj omrežja.
Nastala je ločena industrija podatkovnih storitev
Za trgovce z energijo – vključno s podjetjem MVM Partner, ki je prevladujoči akter na domačem trgu – je pomemben praktično celoten razpoložljivi časovni horizont napovedi, od naslednjega dne do napovedi za več mesecev vnaprej. Pri šestmesečni napovedi pa ne govorimo več o vremenski napovedi v klasičnem smislu, saj konkretnih vrednosti temperature, hitrosti vetra in padavin ni več mogoče določiti z visoko stopnjo gotovosti, temveč je mogoče določiti verjetne trende, anomalije in dejavnike tveganja.

Trgovci z energijo delajo predvsem s podatki vremenskih napovedi, ki temeljijo na izmerjenih podatkih, ki jih pridobijo od različnih ponudnikov podatkov. Ker so ti podatki v sektorju trgovanja z električno energijo zelo pomembni in vedno bolj pomembni, je bila ustanovljena posebna panoga, ki trgovcem zagotavlja boljše podatke. Podatke ponudnikom storitev posreduje Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF – European Centre for Medium-Range Weather Forecasts), ki podatke o napovedih posreduje tretji osebi, ta pa jih vključi v platformo, ki podatke vizualizira v obliki, ki ni razumljiva le meteorologom. Prek teh platform lahko tudi trgovci spremljajo trenutne napovedi.

Najpomembnejši vremenski parametri za trgovanje z električno energijo so povezani s pričakovanim obsevanjem, temperaturo, padavinami in vetrom, ki so pomembni predvsem za proizvodnjo in porabo energije iz obnovljivih virov. Med njimi je temperatura najnatančneje predvidena, sledijo ji veter, sevanje in nazadnje padavine.

Napovedovanje vremena ali podnebja
Tako imenovani modeli za napovedovanje vremena se lahko uporabljajo za izdelavo napovedi za časovno obdobje do 2-6 mesecev in so na voljo v številnih državah, vendar so običajno primernejši za velike države z visokimi dohodki. Za to so potrebni superračunalniki, ki obdelajo ogromno količino podatkov, ki prihajajo z vsega sveta, in na njihovi podlagi pripravijo napovedi. Takšne napovedi zato pripravljajo na Japonskem, Kitajskem, v Kanadi, Združenih državah Amerike, Združenem kraljestvu, Franciji, Skandinaviji in v širokem evropskem sodelovanju, ki vključuje evropske države zunaj Evropske unije, kot so Norveška, Švica in Združeno kraljestvo, pa tudi severnoafriške države. ECMWF – na katerega napovedi se najbolj zanašajo trgovci partnerjev MVM – že desetletja dosledno zagotavlja najboljše napovedi med vsemi, saj dvakrat na dan objavlja 14-dnevno napoved, dvakrat na teden 45-dnevno napoved in enkrat na mesec šestmesečno napoved.

Čeprav za napovedi na splošno velja, da bolj ko je prihodnost oddaljena, manj natančne so, daljše kot je časovno obdobje, ni nujno, da je napoved slabša. Navsezadnje je bila na primer pričakovana povprečna globalna temperatura za današnji dan relativno natančno napovedana že pred desetletji, čeprav je bila računska moč računalnikov za red velikosti manjša kot danes. Če pa si na primer zastavimo vprašanje, koliko stopinj Celzija bo 2. marca 2043 popoldne v Budimpešti, je na to vprašanje veliko težje odgovoriti.

Dolgoročno je bolj verjetno, da je mogoče dobro napovedati le trende, ne pa tudi konkretnih parametrov in posledično pričakovanega razvoja proizvodnje sončne energije v določenem trenutku. Ni naključje, da napovedi vremenskih modelov ne segajo dlje od šestih mesecev in da podnebni scenariji, ki se osredotočajo na trende, veljajo za takšno časovno obdobje. Z njimi je bolj verjetno, da bodo podane veljavne ugotovitve o možnih in ustreznih smereh nadaljnjega razvoja elektroenergetskega sistema – na primer o mešanici proizvodnje in omrežju – ne pa na primer o pričakovanem povpraševanju po regulativni rezervi energije v določenem obdobju; to je mogoče natančneje oceniti le v dnevih ali urah.

(x)