Pogosto slišimo, kako močna je podpora skupnosti, a tega ne verjamemo, dokler tega ne izkusimo sami. Viki pravi, da je k njenemu uspehu veliko prispevalo obiskovanje skupinskih vadb, saj jo je vsakič znova okrepilo, ko so jo njeni sotekmovalci pohvalili.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Zaradi sedečega dela se je zredila
Viki se ima za srečnico, saj je podedovala dobre gene.
“Kot otrok sem bila ves čas aktivna in v gibanju,” pripoveduje Viki za revijo Fanny. “Bila sem zelo suha deklica, saj sem podedovala postavo po očetovi babici. Pogosto smo se s prijatelji primerjali, kdo tehta 45 ali 46 kilogramov. Po maturi pa se je začelo pravo odraslo življenje. Sprva sem delala kot čistilka v tovarni, leta 2018 pa so me premestili na drugo delovno mesto, kjer sem večino časa preživela sede. Poleg tega je takrat ena od mojih sodelavk pekla fantastične sladice, kar je samo še pospešilo pridobivanje kilogramov. Na zdravniškem pregledu januarja naslednje leto mi je zdravnik celo pripomnil: “Dobro smo ‘ojačali’,” se spominja s humorjem.
V enem do leta in pol je pridobila 15–20 kilogramov. Sprva temu ni posvečala pozornosti, saj je bila zadovoljna, da je dobila novo službo z nekoliko višjo plačo, zaradi česar se ni preveč obremenjevala s svojim videzom. Nato je prišel trenutek streznitve – stopila je na tehtnico in doživela popoln šok.
Pred hujšanjem se ni mogla pogledati v ogledalo
Ko je videla številko na tehtnici, je bila tako prizadeta, da se nekaj časa sploh ni mogla pogledati v ogledalo.
“Večinoma sem se zredila na trebuhu, a tudi moj obraz je postal bolj okrogel,” se spominja.
Najprej je spremembo odlašala, potem pa je dosegla točko, ko si je rekla: “Dovolj je! Nekaj moram narediti s seboj.”
„Nóri poznam že dolgo, saj je bila sošolka moje sestre na fakulteti. Vedno sem spremljala njeno delo in vedela sem, da je odlična trenerka in dober človek. Zato ni bilo dvoma, da bom začela trenirati pri njej. Leta 2023 marca sva začeli s treningi – štirikrat na teden, kombinacija osebnih in skupinskih vadb. Že od prvega trenutka obožujem te treninge. Nóri je izjemno srčna oseba, njena lastna zgodba o hujšanju je inspirativna, hkrati pa zna odlično motivirati. Ko sem začela vaditi, sem se šele zavedala, koliko mi je šport manjkal. Kljub trem izmenam v službi ne bi izpustila niti enega treninga.”
Najtežje se je bilo odreči sladkarijam
Viki je prve rezultate opazila že po nekaj mesecih, kar so opazili tudi njeni bližnji.
“Največja težava je bila odpoved sladkarijam,” prizna. “Prej sem med delom brez omejitev jedla sladice in sladkarije. Zdaj pazim, da izbiram zdrave prigrizke. Ko sem se navadila na več zelenjave in sadja, mi starih okusov sploh ni več manjkalo. Seveda me včasih zamika čokolada, a po majhnem koščku mi je dovolj.”
Živi s starši, zato si hrano prilagaja, kadar je potrebno: “Včasih kuham posebej zase, a večkrat uspem pripraviti obrok, ki ustreza tudi mojim staršem. Presenečena sem, da včasih celo oni prosijo za solato, česar prej nikoli niso jedli.”
“Odkar sem shujšala, imam več energije, boljše počutje in končno se lahko pogledam v ogledalo z zadovoljstvom. Ponosna sem nase, da sem dosegla svoj cilj in da ga še vedno vzdržujem.”
Želi postati pasja trenerka
Viki je zaradi spremembe življenjskega sloga ugotovila, kaj si v resnici želi početi, poleg tega pa je pridobila tudi samozavest, da si upa slediti svojim sanjam.
“Odrasla sem v hiši z vrtom in vedno sem imela psa,” pripoveduje. “Trenutno imam devetletnega dolgodlakega nemškega ovčarja Mustanga, ki ga obožujem. K meni je prišel pri dveh letih – pravzaprav je on izbral mene. Ko me je videl pri vzreditelju, se je povsem navezal name in je prejšnjega lastnika ignoriral. Danes se brez povodca sprehaja ob meni in celo počaka pred trgovino, ko grem po nakupih.”
Nekega dne je na osebnem treningu spoznala, da želi delati s psi: “Videla sem, kako Nóri uživa v svojem delu, in sem se vprašala: Zakaj ne bi tudi jaz počela nečesa, kar me res veseli? Pri 35 letih sem končno spoznala, da lahko uresničim svoje sanje. Letos bom ob delu opravila tečaj za pasjega trenerja.”
Lokalno hujšanje: resničnost ali mit?
Trenerka Csapó Nóra pravi, da si mnogi želijo hujšati le na določenih predelih telesa, na primer na trebuhu, stegnih ali bokih.
“Raziskave potrjujejo, da lokalno hujšanje ni mogoče,” pojasnjuje. “Ko telovadimo, telo črpa energijo iz maščobnih zalog po celotnem telesu, ne le iz določenega dela. Kje se maščoba najprej nabira in kje najprej izgine, pa je odvisno od genetike, starosti, spola in življenjskega sloga.”
Ljudje pogosto verjamejo, da lahko shujšajo samo na določenem delu telesa, ker jih v to prepričajo pred in po fotografije na spletu ali oglasi za različne “čudežne metode”. V resnici pa je uspešno hujšanje rezultat kombinacije vadbe in prehrane.
“Ključ do izgube maščobe je celostni vadbeni program, ustrezna prehrana in kalorični deficit. Pomembna je kombinacija kardio vadbe, vaj za moč in uravnotežene prehrane. Če želimo določeno telo oblikovati, moramo ciljno okrepiti in učvrstiti tamkajšnje mišice, vendar to ni enako lokalnemu hujšanju.”
