Sándor Kis je bil prvi madžarski vojak, ki je februarja lani junaško umrl v rusko-ukrajinski vojni. Njegova vdova Mária je pravkar dala intervju za Ripost. Konec tedna je praznovala rojstni dan s svojima sinovoma, vendar je praznik le še bolj občutila odsotnost moža in očeta.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Raketni napad je zadel vojaško ladjo, ki je branila mesto Očakov, na kateri je služil na Madžarskem rojeni Sándor Kis. Nekaj minut pred udarom je ženi, materi svojih dveh otrok, rekel, naj gre na varno. Takrat nista mogla vedeti, da bo to njun zadnji pogovor.
Ljubila sta se in do vojne sta živela srečno do konca svojih dni.
Vasilij in Jaroslav sta zaman čakala, da se oče vrne domov. Z materjo še vedno živita v istem stanovanju, kjer sta bila z očetom nekoč srečna družina. Vse v stanovanju jo spominja na pokojnega družinskega člana, vendar se Marija še vedno noče preseliti.
Zame je to dobro, saj čutim, da je moja ljubezen z nami. Živim iz dneva v dan oziroma bolje rečeno, preživljam, vendar moram biti močna zaradi svojih sinov.
– je pojasnila vdova po junaško umrlem. Marija svojim otrokom dolgo ni mogla povedati, kaj se je zgodilo z njihovim očetom, ki je bil tudi njihov vzornik. Še mesece po očetovi smrti so fantje vedeli, da je Aleksander na fronti in brani Ukrajino.
Bil je med prvimi, ki so dali življenje za Ukrajino.
Na obletnico Aleksandrove smrti sem otroke peljala na pokopališče. Razložil sem jim, da je njihov oče žrtvoval svoje življenje za domovino in da morajo biti ponosni nanj.
– je dejala Marija. Družinska mati je dečke peljala na sprehod in v slaščičarno, da bi proslavili njegov rojstni dan.
Ne morem pozabiti svoje ljubezni in njegovega zadnjega darila. Vedno je bil romantičen in za moj rojstni dan sva šla ven in mi kupila prenosni računalnik. Še danes ga uporabljam. Seveda mi je vedno podaril cvetje.
– Spomnila se je Marija, ki je sicer hrepenela po močnem moškem ob sebi, vendar ni vedela, ali bo kdaj našla dostojnega naslednika.
“Aleksander je bil neverjetno nežen, a hkrati močan in skrben. Ob njem sem vedno čutila, da ni nikogar, ki bi mu bil podoben. To je še vedno moje prepričanje, zato mi je tako težko, saj vem, da bi si moj mož želel, da bi bila srečna in da bi moji otroci odraščali brez očeta. Hkrati pa si ne morem predstavljati nobenega drugega moškega v najinem življenju” – sklene.
