V ilegalnem taborišču je lahko med 1.500 in 2.000 migrantov, vendar se njihovo število nenehno spreminja, z novimi prišleki vsak dan in desetine poskušajo izkoristiti lepo vreme za prečkanje Hrvaške in nato Italije. Večina jih nima od 2,5 do 6 tisoč evrov za plačilo preprodajalcev, zato skušajo v Italijo priti peš v 10 do 15 dneh.
Mestni župan Suhret Fazlic je sporočil, da je prisiljen sprejeti krizne ukrepe. Župan je pozval Rdeči križ, ki v ilegalnem taboru dvakrat na dan razdeli hrano, naj ustavi distribucijo hrane in napovedal, da bo mesto umaknilo podporo, tako da bi mestni vodovod, ki je na tabor prevažal 20.000 litrov vode na dan, da zagotovim tistim, ki tam živijo.
Migranti se zaostrovanja še ne zavedajo.
Večina od približno 6.300-6.600 ilegalnih priseljencev v zahodni Bosni je blizu hrvaške meje, vendar so migranti “začeli nakupiti“ julija in avgusta od sto priseljencev je sedemdeset prehodil mejo, medtem je zaradi zaostrovanja hrvaškega in slovenskega mejnega nadzora zdaj mimo le deset od sto ilegalnih priseljencev. Od sto ilegalnih priseljencev se jih le deset predje. Običajno prečkajo mejo peš, vendar plačajo, da jih na drugi strani čaka avto, ki jih prevaža.
Bosna in Hercegovina mora razmisliti o gradnji fizične meje na črnogorsko-srbski meji in začeti z repatriacijo ilegalnih migrantov – je dejal Szabolcs Janik, namestnik direktorja inštituta za raziskave migracij v ponedeljek zjutraj na programu M1.
Janik je dejal, da se je število ilegalnih priseljencev v Grčiji v zadnjih mesecih močno povečalo in je danes doseglo skoraj 70.000, številni otoki pa se s podporo vlade gibljejo čez celino. To je velik izziv za Balkan, saj se zdaj priseljenci lahko odpravijo na pot Zahodnega Balkana. V zadnjih dveh letih se je pot nekoliko premaknila proti zahodu in zdaj poteka skozi Albanijo, predvsem proti Bosni in Hercegovini.
Države ob poti poročajo, da na določenih mejnih odsekih gradijo fizične ovire in da jih ‘ujamejo’, torej odpeljejo v Slovenijo, izročijo hrvaškim oblastem in jih hrvaški ilegalni priseljenci vrnejo v Bosno in Hercegovino.
Fotó: pixabay.com
Od januarja 2018 je v Bosno in Hercegovino prispelo več kot 40.000 ljudi, država pa je nepripravljena tako na področju zaščite meja kot tudi na področju azilnega sistema, zato je vsa pomoč državi “simptomatsko zdravljenje”.
Szabolcs Janik je tudi opozoril, da bi morala Bosna in Hercegovina razmisliti o vzpostavitvi fizičnega zapora meje med Črno goro in Srbijo, saj veliko ljudi prehaja v državo, po drugi strani pa začne vračati nezakonite priseljence.
