Nekateri jo izvajajo kot nekaj samoumevnega in določa njihove medčloveške odnose, drugi dvignejo rokavico le zaradi določenih ciljev, tretji pa se tekmovanju izogibajo, ker se kljub temeljni želji po tekmovanju bojijo poraza in vpliva, ki ga bo to imelo na njihovo podobo. Nekaj pa je gotovo: tekmovalnost je povsod v našem življenju in v sodobnem svetu je vse bolj razširjena, na primer na delovnem mestu.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Zakaj tekmujemo?
Evolucijska pot človeštva in vseh živih bitij se že tisočletja vrti okoli tekmovalnosti, saj je bila nekoč edini način za preživetje in razmnoževanje. Čeprav so se okoliščine spremenile in se v nekaterih pogledih ne borimo več za preživetje, tekmovalni duh in težnja po zmagi ostajata z nami in sta močan del našega vsakdana. Vedenje je v nas trdno vgrajeno, vendar lahko obseg in način tega vedenja oblikujejo kulturni in skupinski dejavniki ter naša osebnost. Na to, v kolikšni meri smo nagnjeni k tekmovalnosti, lahko vpliva veliko stvari: družinski vplivi, starševski vzorci in način, kako po njihovem mnenju rešujemo konflikte in strategije spoprijemanja, osebnostne lastnosti, intelektualna nadarjenost. Zmaga ima lahko veliko pozitivnih nagrad, ki lahko prav tako spodbujajo tekmovalnost. Med drugim lahko poveča samozavest, nam daje občutek zadovoljstva, nam daje občutek ponosa in bolj pozitivnega odnosa do sebe, poveča naše samospoštovanje ter nam zagotavlja podporo in sprejemanje s strani vrstnikov.
Gradbena ali destruktivna sila?
Glavni dejavniki tekmovalnosti na delovnem mestu so priznanje, morebitno napredovanje in s tem povezane ugodnosti, ki so spodbujevalni dejavniki. Konkurenca torej ni nujno negativna, je pa beseda in pojav, ki ju v javnosti povezujemo s takšnimi občutki. Morda zato, ker jo pogosto povezujemo z ljubosumjem, zavistjo in sebičnostjo. Dihotomijo ponazarja dejstvo, da je sam proces lahko dveh vrst.
– O konstruktivnem tekmovanju govorimo, kadar povečuje uspešnost zaposlenih, ustvarja pozitivne občutke in izkušnje ter pozitivno vpliva na medčloveške odnose. Motivira vsakega udeleženca, da sprejme izziv, in ti so sposobni sodelovati pri doseganju cilja, pri čemer njihove zavzetosti ne vodijo osebni interesi, temveč krepitev organizacije. Takšno tekmovanje zahteva željo po osebnem razvoju, dobre odnose med tekmovalci, sodelovanje in pomoč. Konstruktivno je tudi, če je odprto in pošteno, če gre za „spopad” ki sprošča dobre energije, če je vzajemno in če imajo udeleženci enake možnosti za zmago.
– Nasprotno pa je konkurenca destruktivna, če povzroča sovražnost, ki negativno vpliva na uspešnost in učinkovitost izvajanja nalog. Prav tako je duševno uničujoča, če je rezultat preveč pod nadzorom ene strani. Destruktivno vedenje porablja energijo sodelavcev, tekmovalno vedenje lahko postane celo prisilno, zmaga pa na tej točki ni več skupni cilj, temveč sredstvo za povečanje samozavesti zadevne osebe in krepitev njene samopodobe. V tej obliki se lahko uporabljajo nešportna sredstva, kot so goljufanje, laganje in prevare ter celo agresija.
Ali je lahko borba zdrava?
Ključno je, da proces ohrani ravnovesje med konkurenčnimi stranmi, tako da ostane koristen, motivacijski in razvojni za vse, ne pa vir konfliktov in stresa. Vse to zahteva spoštovanje pravil in empatijo do drugih. Zdrava tekmovalnost na delovnem mestu je najpomembnejša za dobro počutje zaposlenih in s tem za učinkovitost podjetja. To zahteva jasne cilje, pošteno in odprto komunikacijo med zaposlenimi, ki se morajo pogovarjati o svojih zamislih, pripombah in težavah ter o doseganju ciljev. Dober nasvet je, da na konkurenco ne smemo gledati kot na silo, ki jo je treba uporabiti za doseganje uspeha, temveč kot na silo, ki jo je treba uporabiti za zniževanje in ustvarjanje tesnobe. Hkrati bodite pozorni, da jo uporabljate zmerno in premišljeno ter da s tem ne poškodujete odnosov z drugimi. Če namreč v podjetju nenehno tekmujemo, to ne vpliva le na naše vključevanje in sposobnost, da ostanemo v skupnosti. Lahko je tudi neprijetno, če želimo biti vedno najboljši v vsaki situaciji, in če nam to uspe, to vtiramo drugim v obraz. To daleč presega zdravo raven in gre bolj za naše dvome vase in potrebo po prilagajanju. Če pridemo v konflikt, ga raje razčistimo, da bi ohranili zdravo delovno okolje, v katerem se da živeti in ki je dolgoročno vzdržno – pravi revija Fanny.
Takšne so konkurenčne osebnosti
Ljudje s tekmovalno naravo so zelo vznemirljivi, radi tekmujejo na vseh področjih svojega življenja, tekmovalnost je njihova življenjska sila, preprosto jih napolnjuje. Vendar pa ti posamezniki tega vedenja niso sposobni le na različnih formalnih področjih svojega življenja, temveč celo v družini ali odnosu. Prizadevanje za zmago jih motivira in lahko postane celo obsedenost. Radi se primerjajo z drugimi, tudi to jih žene, in ne bojijo se razviti konkretnih akcijskih načrtov in taktik za zmago. Kljub svoji tekmovalni naravi imajo lahko veliko pozitivnih lastnosti. Na splošno so samozavestni, odločni, vztrajni in se ne ustrašijo nesreč.
