Ko danes slišite ime repa, nimate pojma, za kakšno zelenjavo gre, ali pa jo razumete kot krmo. Toda v starih časih je bila ta primitivna zelenjava osnovna sestavina kuhinje, in to z razlogom: enostavno jo je negovati, je hranljiva in bogata z vitamini ter se lahko uporablja v najrazličnejših jedeh. Ime je dobila po tem, da so jo na poljih gojili kot drugi pridelek. Danes ga najdemo le še v razstavnih salonih, vendar ga lahko najdemo na vsakem manjšem vrtu. Predstavljamo vam, za kaj je dober in kako zanj skrbeti!
Okusna tako ocvrta kot kuhana na pari
Tako kot bučke je tudi repa – znana tudi kot korenje – zelenjava nevtralnega okusa, zato jo lahko v kuhinji uporabljamo na različne načine. Surova ima rahlo radičast okus, zato je odlična za solate – in ne samo gomolji, tudi listi so okusni in zdravi. Naši predniki so iz nje pripravljali tudi kisle kumarice; kisle kot zelje in naribane, lahko pa jo pripravite tudi tako, kot bi kisali kumare. Je tudi odlična osnova za juho, ki jo pripravite tako kot kolerabo, torej tako, da olupljeno repo skuhate v osoljeni vodi in jo nato zavrete; odlična je z mesnimi kroglicami. Tako kot bučke je tudi koleraba dobra sestavina za sladice, po starem so iz nje pripravljali nadev za štruklje, lahko pa jo naribate surovo in jo dodate katerikoli vrsti testenin. Uporabite jo lahko tudi kot prilogo v pečenkah, enolončnicah ali na žaru in ima božanski okus.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Zdravilo za vse bolezni
Repa, ki jo jemo surovo, pomaga pri prebavi in razstrupljanju ter vsebuje veliko vitaminov in mineralov: bogata je z vitamini C-A-B, ima veliko vitaminov E in K ter veliko fosforja, mangana, bakra, železa in kalcija.
Hitro raste, lahko se zadovolji z malo
Je zelo odporna na mraz, zato jo je najbolje sejati zgodaj spomladi ali jeseni, saj v poletni vročini manj raste. Vendar obstajajo nekatere zgodnje sorte, ki jih lahko sejemo že zdaj, maja ali junija; to je vredno preizkusiti, saj lahko, če se obnesejo, jeseni na prostem na zelenjavnem vrtu posejemo veliko sadik, ki jih lahko poberemo pred zmrzaljo, saj jih lahko pobiramo 4-6 tednov po setvi. Pravilno shranjeni bodo zdržali vso zimo. Semena sejemo v vrste v razmiku 20-40 centimetrov, med vrstami je razmik 10-15 centimetrov, na globino 1,5-2 centimetra. Preživi lahko brez zalivanja, vendar bo okus veliko slajši, če ga boste redno zalivali. Njen največji sovražnik je jagodni zavijač; zatrete ga lahko s cimetom, ki ga v tankem sloju potresete po gredicah, ob vrste pa lahko položite tudi cvetove bodičk, saj jih bo ta škodljivec odgriznil. Korenje je najbolje pobirati, ko imajo gomolji premer 4-7 cm, ko so najboljši.
