Danes si težko predstavljamo, da je bilo po adventnem običaju obdobje od zadnje novembrske nedelje do božičnega večera zatišje, saj je dandanes za to obdobje bolj značilno hitenje: gneča v trgovinah je vedno večja. , vsi poskušajo opraviti nakupovanje za praznike. A to ne pomeni, da v tem obdobju ni čakanja na praznike, saj so to nedeljo okrašene hiše, prižgane praznične lučke na oknih in terasah ter prižgana prva svečka na adventnem venčku. Adventni običaji so se skozi zgodovino zelo spreminjali, vendar je veliko starih prazničnih običajev, ki še vedno določajo to obdobje, polno pričakovanja.
Med adventnimi običaji je najbolj znan venček.
Tiho, pogled vase
Korenine adventnega časa segajo v 5. st., ko je 7. st. Papež Gregor je odredil štiritedensko pripravljalno obdobje. Sama beseda advent izhaja iz latinskega izraza »adventus Domini«, kar pomeni »Gospodov prihod«. To obdobje je stoletja pomenilo post, verske priprave in jutranjo mašo (rožni venec). Dolgo časa so bile večje zabave in poroke v tem obdobju prepovedane: bolj značilna sta bila obračanje vase in tiho čakanje.
Prvi venček je nastal iz kolesa voza
Med adventnimi običaji sta najbolj znana venčenje in prižiganje sveč, kar pa v nasprotju s splošnim prepričanjem pravzaprav ni tako star običaj. Leta 1838 je protestantski duhovnik Johann Heinrich Wichern izdelal prvi venec: narejen je bil iz kolesa vagona, na katerem je prižigal svečo ob vsakem bogoslužju od začetka adventa do božiča. Po legendi zato, ker so otroci v sirotišnici vse bolj nestrpno čakali božič. Tradicija je živa še danes, začela pa se je leta 1860 z borovim venčkom in 4 svečami, ki jih prižgejo štiri nedelje pred praznikom. Vsaka od sveč je simbol: vere, upanja, ljubezni, veselja.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Adventni koledar dolgujemo neučakanemu fantku
Med adventnimi običaji je otrokom najljubši s čokolado polnjen adventni koledar z okni, ki pa ni izum sodobnih trgovcev: nemška mama ga je prvič izdelala za svojega nepotrpežljivega sina. Čokoladne figurice in igračke je skril za kartonsko folijo, razdeljeno na 24 delov, iz katerih je malček lahko vsak dan vzel enega. Dečku je bilo ime Gerhard Lang, ki je kot odrasel, danes vodja založbe Lang, leta 1908 izdal prvi tiskani adventni koledar – od takrat njegov uspeh ni prekinjen in brez njega si ni mogoče predstavljati prazničnega časa.
Ljubezenski uroki in čarovnice
Nekateri adventni običaji ne živijo več pri nas; takšni so na primer razni ljubezenski uroki. Če je neporočena ženska pred jutranjo mašo strgala kos vrvi zvonca in si jo nosila pripeto na trak v laseh, je lahko pričakovala, da jo bodo na karnevalu prosili za roko. Poleg tega so ob zori pred rožnim vencem vsi pred zvonjenjem skrbno zaprli vrata hiš in hlevov, saj so po ljudskem verovanju pred mašo po ulicah hodile čarovnice.
