Že stoletja je sestavni del madžarske prehrane, danes pa je precej zapostavljena. Slanina je kvečjemu dodatek k madžarskim jedem, nekateri jo nekaj kock ocvrejo pod paprikinim krompirjem ali lecsójem, seveda pa ne pozabimo na skutino juho! A že v času naših dedkov so jo redno jedli ob glavni jedi, z belim kruhom in čebulo pred ali po težkem fizičnem delu. Danes se je mnogi bojijo zaradi njene vsebnosti maščob in je raje sploh ne kupujejo. Ljudje se ne bojijo le pridobivanja teže, ampak tudi visoke ravni holesterola, zato jo raje izključijo iz svoje prehrane, čeprav ima slanina, če jo uživamo pravilno, lahko koristen učinek na telo.
ilustracija
Photo: pixabay.com
Popolna »brezplačna« hrana
Dobra, domača ali doma narejena slanina je brez vseh vrst dodatkov, je pa tudi polna koristnih hranil, ki vam dajejo energijo, vas za dolgo časa nasitijo, slanina pa tudi ne povzroča nihanj krvnega sladkorja – kar pomeni, da če jeste slanino za zajtrk, ne boste dolgo spet lačni.
Niso vse maščobe slabe
Bodimo iskreni, dejstvo je, da ima slanina izjemno veliko maščob, vendar to ne pomeni, da je nevarna za telo. Pravzaprav imajo tradicionalno starane različice visok delež zdravih maščob, ki podpirajo delovanje možganov in pomagajo vzdrževati hormonsko ravnovesje. Slanina vsebuje tudi omega-3 maščobne kisline, če je bil prašič, iz katerega je narejena, hranjen z naravno hrano; slanina, narejena iz domačih prašičev, še posebej, če je prašič na paši, je zaradi tega pravi zaklad.
Slanina vsebuje tudi vitamine
Malo ljudi pomisli na to, ko gre za slanino: vsebuje vitamine, topne v maščobah, ki podpirajo delovanje imunskega sistema in zdravje kosti. Poleg vitaminov A, D, E in K slanina vsebuje tudi veliko količino selena in cinka.
Tako se splača uživati
Kljub številnim koristim ne smemo pozabiti, da je slanina zelo kalorična, 10-kilogramski rez lahko vsebuje 600–700 kcal. Visoka vsebnost soli in maščob, če se prehranjujete enostransko in jeste preveč slanine, zavirata koristi. Vredno je jesti redno, vendar ni pomembno, koliko: splača se jesti največ 1–2-krat na teden, največ 20–30-gramski rez; če ste izpostavljeni močnim fizičnim naporom, npr. športu ali trdemu delu, potem lahko vključite 40 gramov. Jejte polnovredne ogljikove hidrate, npr. rženi kruh, polnozrnate pekovske izdelke ali kruh s kislim testom, in čim več zelenjave ali kumaric, tako da ne le nadomestite slanost in vsebnost maščob, temveč telesu zagotovite tudi vlaknine in vitamine. Ni pomembno, kakšno slanino izberete: izogibajte se izdelkom, polnim dodatkov, temveč poiščite slanino, ki je bila starana in dimljena na tradicionalen način – najverjetneje jo boste našli v mesnicah proizvajalcev, ne oklijevajte, da vprašate, kako je bila narejena, kaj prodajajo.
