Šest držav članic Srednje in Vzhodne Evrope Bruselj poziva, naj razvije korekcijski mehanizem za obravnavo sedanje nesorazmerne in nepravične distribucije cepiv proti koronavirusu v Evropski uniji. To je osebno napovedal avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je v zadnjih dneh po pogovorih na Dunaju s premieri Češke, Slovenije, Bolgarije, Hrvaške in Latvije večkrat kritiziral nepravično razdeljevanje. Kancler je novinarjem tudi dejal, da je za Bruselj pomembno, da poišče tehnično rešitev problema, saj ni mogoče šteti, da je na primer Bolgarija prejela le tretjino cepiva glede na število prebivalcev kot Malta, ki je na vrhu EU seznam cepljenj.
EU je junija lani v okviru skupnega projekta javnih naročil naročila cepiva za vse države članice, vendar smo v zadnjih tednih – in se sprašujemo, kako je to mogoče – videli, da je Danska glede na cepiva daleč nad povprečjem EU, Latvija pa na primer močno zaostaja.
– citira besede madžarskega naroda Kurz.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz
Potreben je popravek, sicer bo sistem razpadel
Srečanja so se osebno udeležili bolgarski premier Bojko Borisov, slovenski premier Janez Janša in češki premier Andrej Babiš, hrvaški premier Andrej Plenković in latvijski premier Arturs Krišjānis Kariņš pa sta se razpravi pridružila na spletu. Vsi so se strinjali, da mora Bruselj čim prej popraviti nesorazmerje, saj Unija ne bo spremenila sedanje razporeditve cepiv, do poletja pa bodo med državami velike
ilustracija
Fotó: pixabay.com
razlike v ponudbi cepiv in stopnjah cepljenja.
Če se bo to nadaljevalo, bomo do junija v nekaterih državah dosegli 30-odstotno stopnjo cepljenja in 60-odstotno v drugih. Še vedno smo pravočasno, da preprečimo legitimno nezadovoljstvo in politično krizo, ki sta neposredno posledica tega nesorazmerja
– je rekel Janez Janša. Boyko Borisov je poudaril, da se proizvajalci zdravil ne le ne držijo obljubljenih rokov in količin, temveč tudi načelo sorazmerne distribucije. Voditelji vlad so se tudi strinjali, da se je treba vrniti k prejšnjemu sporazumu predsednikov vlad držav članic EU, torej o distribuciji cepiv na populacijski osnovi.
Ostro se kritizira tudi mehanizem, ki ga EU trenutno uporablja, da nekaterim državam dovoli uporabo odmerkov, ki jih druge ne zahtevajo.
Sistem je najbolj podoben bazarju
Kurz je prejšnji teden dejal o tem. Ta motnja je predvsem posledica dejstva, da so bile zadevne pogodbe EU sklenjene lani poleti, še preden so bila cepiva pripravljena, vendar so bile nekatere države članice še manj navdušene nad cepivi mRNA, kot sta Pfizer-BioNTech in Moderna, kot je bilo znano da sta bila tako shranjevanje kot prevoz teh serumov veliko bolj okorna kot druga cepiva. Tako se je zanimanje za različna cepiva med državami članicami razlikovalo, saj so imele države pravico odločiti, pri katerem proizvajalcu cepiva naj odstopi delež cepiva, tako da na trenutno distribucijo vpliva napredek proizvajalca pri dobavah v okviru EU. pogodbe.
Tisti, ki je do konca leta opravil nakupe, gre dobro
Hkrati je madžarski narod od virov v EU, ki dobro poznajo distribucijo cepiv v EU, izvedel, da to ni edini razlog za nesorazmerje pri porazdelitvi med državami članicami –
načelo sorazmernega načela, znano tudi kot sistem proporcionalne distribucije.
Čeprav je strategija Evropske unije o cepivih prvotno obljubljala državam članicam, da bodo cepiva, vezana na blok, razdeljena sorazmerno s številom prebivalstva, uradna sporočila pa to še naprej poudarjajo, v resnici pa se zdi, da velja načelo, ki ni načelo sorazmernosti. Vemo, da EU za države, ki so že naročile cepiva, ki jih je že odobrila Evropska agencija za zdravila za tretje in četrto četrtletje, – tj. Pfizer / BioNTech, Moderna in AstraZeneca, izkrivlja distribucijo v pozitivnem smislu: višje naročilo dodeli zalogo državi članici. Sporazum, ki temelji na sorazmernosti prebivalstva, zato resnično spodkopava dejstvo, da so nekatere države članice diskriminirane pri distribuciji cepiv, kar lahko pojasni, zakaj sta Danska in Malta v ospredju cepljenja.
