Del legende o Peléju, ki je umrl v starosti 82 let, je, da je v svojih najboljših časih lahko ustavil celo krvavo afriško državljansko vojno.
Leta 1969 je afriški turnejski klub brazilskega nogometnega zvezdnika odigral dobrodelno pripravljalno nogometno tekmo v Lagosu, ravno sredi nigerijske državljanske vojne. Takrat so menedžerji Santosa – med drugim tudi zato, da bi uredili plačo Peléja, ki so ga zaman zvabili v evropske zvezdniške klube – priredili veliko ekshibicijskih tekem po vsem svetu. Nemalokrat so v 6 tednih (torej vsake 2-3 dni) igrali 22-krat za dober denar, tudi vojna v Nigeriji jih ni odvrnila.
Santos je končal 2-2 z lokalnim klubom (Stationary Stores FC), hrbtenico takratne afriške reprezentance, seveda s Peléjevim dvojnikom. Zaradi njegovega nastopa sta sprti strani za 48 ur prekinili spopade in razglasili premirje, da bi videli takrat dvakratnega svetovnega prvaka, kralja nogometa, ki je bil še posebej priljubljen zaradi svoje barve kože in je veljal za simbol upanja. med revnimi v Afriki.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Po legendi so policisti z obeh strani prevzeli odgovornost za varnost nogometašev in gledalcev, ki so se postavili drug ob drugem po stadionu in pri tem odmislili sovražnost. Ne glede na to, ali so potiskači pripadali eni ali drugi strani, do grozodejstev ni prišlo. Skupna strast do igre je ob teh dveh priložnostih prevladala 45 minut: nista bila nasprotnika v vojni, ampak nogometni navijači, ki sta radovedna glede Peleja in Santosa. Tega sta bila sposobna le nogomet in Pelé, do takrat so se diplomati in politiki zaman trudili za mir.
Mnogi oporekajo verodostojnosti zgodbe, toda sam Pelé se je v svojih intervjujih in v svoji avtobiografiji spominjal, da med njihovo prisotnostjo ni bilo bojev, in je bil nagnjen k prepričanju, da sta strani res zaradi njih sklenili premirje .
Preoblečen je bil evakuiran
Mimogrede, Pele je kasneje imel tudi nepozaben obisk v Nigeriji. Leta 1976 je sodeloval na turneji po Lagosu, ki jo je sponzoriral Pepsi. Vojaški udar ga je pustil obtičati v hotelu s teniškim zvezdnikom Arthurjem Ashejem (prvim afroameriškim zmagovalcem Grand Slama) in drugimi udeleženci prekinjenega lokalnega teniškega turnirja. Čez čas so ga premestili na brazilsko veleposlaništvo, nazadnje pa je – po odprtju letališča – zahodnoafriško državo zapustil preoblečen v pilota.
