Obsežna študija je pokazala, da se z evolucijskimi procesi prostoživeče živali vse bolj prilagajajo globalnemu onesnaženju, ki ga povzroča človeštvo, in število organizmov, ki so sposobni predelati plastiko, ko hrana sčasoma raste – piše Guardian na spletu.
Raziskave s Tehnološke univerze Chalmers na Švedskem kažejo, da so bakterije, glive in hrošči, ki lahko jedo in predelujejo plastiko, v porastu v svetovnih oceanih in na kopnem. Od teh organizmov je bilo zdaj ugotovljenih 12.000 različnih vrst v oceanih in 18.000 v tleh. In to v največjih količinah, prav tam, kjer je bilo plastično onesnaženje višje od povprečja, na primer v južnem Pacifiku in vzhodnem Sredozemlju.
Posebno zanimivo je dejstvo, da je bilo v prebavnem traktu preučevanih organizmov najdenih okoli 30.000 na novo identificiranih encimov, ki lahko razgradijo 10 najpogosteje uporabljenih vrst plastike pri ljudeh.
„Nismo pričakovali, da bomo našli tako veliko število različnih mikrobov, ki jedo plastiko, toliko različnih okoljskih habitatov. To je presenetljivo odkritje, ki ponazarja obseg problema onesnaževanja.”
– je povedal Jan Zrimec, glavni avtor študije, ki je dejal, da je raziskava pokazala, da se prostoživeče živali počasi, a zanesljivo prilagajajo 380 milijonom ton plastičnih odpadkov, ki nastanejo vsako leto.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Po besedah Alexeja Zelezniaka, izrednega profesorja na Tehnološki univerzi Chalmers, je študija, ki je bila nedavno objavljena, „pomemben dokaz, da se okolje preprosto spreminja pod pritiskom.”
Obala, onesnažena s plastičnimi odpadki v Afriki.
Mimogrede, znanstveniki upajo, da lahko vzorci DNK, vzeti iz organizmov, ki razgrajujejo plastiko, pomagajo v boju proti onesnaževanju. Po njihovih načrtih bodo najučinkovitejše encime za razgradnjo plastike v prihodnosti lahko uporabljali v procesih recikliranja.
„Na podlagi rezultatov bi lahko gojili mikrobne skupnosti s ciljno razgradnimi funkcijami proti določenim vrstam plastike” – piše v zadnjem poglavju študije.
