Skupina nemških politikov, diplomatov, univerzitetnih profesorjev in drugih javnih osebnosti v odprtem pismu, ki ga je v petek objavil Berliner Zeitung, zahteva od kanclerja Olafa Scholza takojšnjo ustavitev pošiljk orožja v Ukrajino. Po navedbah soavtorjev pisma z veliko prahu so Nemčija in druge države Nata postale “de facto strani v vojni” z orožjem, ki ga je dobil Kijev, kar predstavlja osupljivo tveganje, zato mora nemško vodstvo ponovno premisliti o interesih države. in kako čim prej ustvariti žabo v Ukrajini.
Pošiljke ameriškega orožja raztovorjene na letališču v Kijevu (U.S. Embassy Kyiv Ukraine – Facebook)
Pismo z velikim prahom je podpisalo skupno 18 javnih osebnosti, med njimi Antje Vollmer, nekdanja podpredsednica stranke Zelenih Bundestaga, Hans-Christof Graf von Sponeck, nekdanji namestnik generalnega sekretarja ZN, Norman Paech, nekdanji poslanec Socialnih demokratov, in Johannes Becke, Center za raziskovanje konfliktov, nekdanji direktor.
Avtorji pravijo, da je “Ukrajina postala bojišče med Natom in Rusijo zaradi evropskega varnostnega reda”, ki se zdaj bori “na škodo ukrajinskega ljudstva”. Kot pišejo, bi lahko, če se konflikt ne konča hitro, “še ena velika vojna”, podobna prvi svetovni vojni, a tokrat bi lahko uporabili tudi jedrsko orožje, ki bi prineslo “široko uničenje in konec človeške civilizacije”. Zato mora biti izogibanje nadaljnjemu uničenju in stopnjevanju “absolutna prednostna naloga” za Nemčijo in Nato. In vse to bi lahko zagotovila le takojšnja ukinitev pošiljk orožja, ki sicer nimajo “nobenega pozitivnega učinka”, saj le “zavlačujejo diplomatsko rešitev” in povečujejo odpor ukrajinske vojske, ki ima “majhne možnosti za zmago”.
Namesto prenosa orožja bi moral Berlin prepričati Kijev, naj konča vojaški odpor in se odloči za politično rešitev
– preberite v odprtem pismu, ki priporoča Ukrajini, da obljubi nevtralnost, prizna Krim kot del Rusije in prispeva k referendumom v republikah Donbasa. Ti koraki bi preprečili nadaljnje prelivanje krvi in odprli “realne možnosti” za dosego dogovora.
Po mnenju avtorjev bi bilo treba več ukrajinskih mest, vključno s Kijevom, Harkovom in Odeso, razglasiti za “odprta mesta”, torej naselja, ki se strinjajo, da bodo opustili vsa obrambna prizadevanja, v zameno za zagotovila, da na njihovem ozemlju ne bo bojev. Ta odločitev bi pomagala preprečiti “nepotrebno uničenje in civilne žrtve”.
Poleg tega avtorji navajajo, da je treba logiko vojne nadomestiti s pogumno logiko miru in ustvariti novo evropsko in globalno mirovno strukturo, ki vključuje Rusijo in Kitajsko. V Evropi nikoli ne bo miru, če te velike sile popolnoma prezreta EU in Nato.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Mimogrede, vprašanje pošiljk orožja v Ukrajino je trenutno predmet najbolj burne razprave v nemški notranji politiki. Zadeva je tako razhajajoča, da med vladajočimi strankami ni niti soglasja: Socialni demokrati se k vprašanju lotevajo previdno, medtem ko se dva manjša člana koalicijske vlade – Zeleni in liberalci – polno zavzemata za prevoz smrtonosnih orožja.
Črte napak znotraj vlade dobro ponazarja dejstvo, da medtem ko nemški kancler Olaf Scholz pravi, da se mora Nemčija najprej dogovoriti s svojimi zavezniki, preden pride do prevoza težkega orožja, do takrat je zunanja ministrica zelene stranke Annalena Baerbock večkrat kategorično izjavila, da za nedejavnost ni mesta in da je treba zdaj najprej in predvsem v Ukrajino poslati težko orožje.
