Mnenja voditelji držav članic Evropske unije se glede migrantov še naprej močno razhajajo. Voditelji več zahodnoevropskih držav želijo, da bi se migranti, ki v Evropo prispejo po morski poti, razdelili med državami Evropske unije. Nasprotniki tega stališča pa vztrajajo, da naj se migrantski tokovi ustavijo, namesto da se z njimi upravlja. S slednjim načelom se strinja tudi bivši avstrijski kancler, Sebastian Kurz. Politik je za nemški dnevnik Bild podal izjavo, da lahko v Evropi kmalu pričakujemo novi migrantski val. Kurz meni, da bo med drugim to rezultat zgrešene mingrantske politike Evropske unije, saj bo po dolgih letih ponovno naraslo število migrantov, usmerjenih proti Evropi.
„Enostavno imam občutek, da se nekaj pripravlja, za to pa smo krivi Evropejci sami ,”
-je izjavil Sebastian Kurz. Po mnenju bivšega avstrijskega kanclerja je politika Špancev in Italijanov povsem zgrešena.
„Odprte meje in odprta pristanišča ne dajejo ustreznih signalov za tihotapce z ljudmi in za migrante. Če bi želeli, bi lahko obvarovali zunanje meje Unije, a za to bi bilo potrebno posredovati primerne znake,”
-je dodal politik, ki je po predvidevanjih mislil tudi na to, da je za časa italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija v italijanskih pristaniščih veljala prepoved izkrcanja ladij civilnih organizacij v pristaniščih. Takrat se je migracija na morju dejansko zmanjšala na ničelno stopnjo. Nova, levo usmerjena vladna koalicija pa se je odločila, sedaj že brez Salvinija, da bodo ponovno oprli pristanišča za ladje z migranti NGO, ki jih podpira György Soros.
Fotó: pixabay.com
Hkrati se stanje ne izboljšuje niti v Grčiji. Po uradnih podatkih notranjega ministrstva na več grških otokih, kjer delujejo sprejemni centri, živi 27 tisoč migrantov. V primerjavi s številkami v aprilu, ko jih je bilo le 14 tisoč je to ogromna razlika. Na otoku Lesbos v taboru Mória, ki omogoča bivanje le za 3 tisoč oseb, se nahaja 11 tisoč migrantov. Na številnih otokih je kapaciteta centrov 650 oseb, a so jih je že sedaj sprejeli več kot 6500. Po mnenju lokalnih županov ima tako stanje lahko dramatične posledice.
Po izbruhi državljanske vojne v Siriji je turška vlada sprejela 3,6 milijonov migrantov. Kabinet v Ankari na čelu s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom je pričel z vračanjem dela migrantov na tiste predele Sirije, ki so pod turškim nadzorom, vendar se Sirci ne želijo vrniti domov, zato so se v strahu pred vrnitvijo napotili proti Evropi. Turška vlada pa jih do sedaj ne ovir pri tem početju, saj meni, da bi mednarodne organizacije morale še več denarja nameniti za vzdrževanje migrantov v Turčiji.
