Grška vlada se trudi narediti vse, da bi omilila migracijske pritiske na državo. Kabinet v Atenah je v preteklih mesecih več kot deset tisoč migrantov prepeljal z otokov na obalo, toda niti to ni bila dolgoročna rešitev. Po uradnih podatkih se je aprila v sprejemnih centrih na otokih, ki so bili ustanovljeni za sprejem ilegalnih priseljencev, zadrževalo 14 tisoč oseb. Ta številka pa se je do decembra skoraj potrojila. S prvim januarjem bo stopil v veljavo zakon, ki omogoča hitrejši postopek odobritve prošnje za azil v primeru migrantov. V skladu s tem bodo priseljenci, ki nimajo nobenih možnosti za pridobitev zatočišča oz. azila v Grčiji, po hitrem postopku in v čim krajšem roku vrnjeni v Turčijo.
Postavlja pa se veliko vprašanje, kaj bodo na to odgovorile turške oblasti. Turški predsednik je namreč v preteklosti že večkrat izjavil, da bodo v primeru, če ne bodo prejemali ustrezne mednarodne podpore, več kot trem milijonom migrantom, ki se trenutno nahajajo v njihovi državi, odprli vrata, ki vodijo v Evropo. Turki torej zaenkrat ne želijo sprejemati migrantov, temveč jih nameravajo poslati naprej. Kot kaže, pa se Grki na to ne ozirajo, saj je njihov ministrski predsednik izjavil, da bodo na otokih ustanovili take centre, v katerih bodo nameščeni migranti, ki čakajo na izgon iz države.
Fotó: pixabay.com
Leta 2016 sta Evropska unija in Turčija podpisali sporazum, ki ureja soglasje Turčije in njene vlade o tem, da bo sprejela vse migrante, napotene iz Grčije, ki ne bodo dobili tam azila. V zameno za to bo EU postopoma nakazala tri milijarde evrov Turčiji za pomoč pri oskrbi beguncev, ki so se znašli v državi. Turški predsednik, Tayyip Erdogan pa je nakazal, da po treh letih in pol po podpisu sporazuma, obljubljeni znesek ni v celoti nakazan. Po drugi strani pa dogovorjena vsota denarja ne zadošča več za kritje stroškov oskrbe na novo prispelih migrantov. Zato želijo Turki čim prej po hitrem postopku skleniti novi sporazum.
