Naše prehranjevalne navade in kaj nam je všeč in česa ne, lahko v osnovi zasledimo nazaj v naše otroštvo ter vzorce in izkušnje, ki smo jih imeli. Med drugim je zato tako pomembno vzpostaviti družinsko rutino in skupno prehranjevanje, katerega tradicija je lahko odločilna za celotno naše življenje – piše revija Fanny.
Ali jeste v naglici ali v prostem času? Tempo prehranjevanja veliko pove o vas
Odnos do prehranjevanja nam pogosto lahko pove o splošnem ali trenutnem razpoloženju osebe, kakovost obrokov pa nam lahko pove tudi o navadah, čustvenem odnosu in razmišljanju osebe.
– Pogost tip je požrešnež ali hiter jedec. V takih primerih se lahko v ozadju skriva nekakšen dominantni značaj, osebnost, ki je manj sposobna odložiti svoje potrebe, morda manj premišljena in zavestna, bolj si drzne sprostiti svoje nagone, a to lahko vodi tudi do neke vrste izgube nadzora – dodaja psiholog. – Poznamo tudi tiste, ki živijo tako hektično življenje, da ne morejo in nočejo posvetiti časa in energije kakovostni hrani. Med vožnjo, v avtomobilu, na javnem prevozu ali na ulici si privoščijo nekaj, večinoma nezdravih prigrizkov. Pri tem pospešenem delovanju je prehranjevanje izrinjeno, kar je bolj ovira za osebo, ki je verjetno obsedena z uspešnostjo. Nasprotno velja, ko je prehranjevanje še posebej počasno. Tisti, ki jedo na ta način, so verjetno introvertirani, z umirjenim, upočasnjenim življenjskim slogom, visoko stopnjo zavedanja, predvidljivosti in nadzora.
Prehranjevalne navade in osebnost: sledilci pravil ali eksperimentalni tipi
Omeniti velja tudi sledilce navad, ki običajno jedo ob istem času, tudi če so njihovi obroki ritualni. Zanje so pomembne okoliščine in podrobnosti, kot je kaj se je s čim ali v kakšnem vrstnem redu.
ilustracija
Photo: pixabay.com
– Gre za posebej regulirano prehranjevalno vedenje, ki lahko kaže na tesnobno, varnostno usmerjeno ali celo perfekcionistično osebnost, katere nadzor, pretiran odnos, kompulzivna dinamika in nenehno prizadevanje za preglednost se lahko pojavijo tudi na drugih področjih njihovega življenja – poudarja psihoterapevt. – Naslednja kategorija so neodločni jedci, za katere je lahko že izbiranje jedi stresno. Takšni ljudje se bojijo napačne odločitve, zato se, tudi če želijo poskusiti nove stvari, običajno držijo preverjenih in nezmotljivih odločitev, ki krepijo njihov občutek varnosti. Po drugi strani pa tisti, ki imajo radi in iščejo nove stvari, v vsakdanjem življenju lažje stopijo iz cone udobja, so pogumnejši, bolj predani, zanimajo jih in iščejo sveže dražljaje, z veseljem se preizkušajo in premikajo svoje meje.
Razlogi za naše prehranjevalne navade: vloga telesne podobe in samozavesti
Nekateri ljudje radi jedo sami, drugi pa imajo raje družabno prehranjevanje in se ne sramujejo prigrizkov znancev ali neznancev. Prvi lahko občutijo sram, povezan z jedjo, kar je lahko posledica tesnobe ali morda motenj samozavesti ali telesne podobe. Skrajna oblika tega je prigrizovanje na skrivaj ali prehranjevanje na skrivaj, sami.
– Ko gre za družabno prehranjevanje, je delovno mesto odličen primer, kjer so različni odnosi jasno vidni. Nekateri ljudje jedo za svojo mizo, medtem ko so za mnoge skupni obroki vrhunec dneva. Tisti, ki v tem uživajo, se radi pogovarjajo in pripovedujejo zgodbe med jedjo, so morda bolj ekstrovertirane, egocentrične osebnosti, ki ne dajejo nujno prednosti hrani in prehranjevanju, temveč situaciji, v kateri lahko igrajo vodilno vlogo – poudarja strokovnjakinja.
Naše navade in samozavedanje: zakaj je pomembno opaziti lastne vzorce?
Zavedanje – tako kot na drugih področjih življenja – je pri prehrani zelo pomembno, opazovanje sebe in zavedanje svojega vedenja lahko pozitivno vpliva na naše duševno zdravje in telesno počutje.
– Vredno si je zasnovati vsakdanje življenje tako, da ne postanemo sužnji prehranjevanja, temveč da razumemo pravi pomen prehrane. Lahko jemo na kakršen koli način in po kakršnih koli osebnih pravilih, glavno je, da smo sposobni vse to obvladovati fleksibilno in se zavedati, kje in kaj ima svoje mesto. Poleg tega je pomembno tudi, da smo odprti za lastne navade, saj nam v najboljšem primeru namesto, da bi skrajno vladali svojemu življenju, dejansko dajo možnost prilagoditve – povzema dr. Gábor Makai.
Infantilizem in naše prehranjevalne navade: kaj pomeni, če se še vedno igramo s hrano?
V otroštvu se malčki igrajo s hrano kljub starševskim opozorilom, kar je v nekem smislu sredstvo za odkrivanje. V tem času malčki izbirajo svoje najljubše sestavine, najokusnejše grižljaje prihranijo za konec, grizljajo pecivo, izpustijo svojo najljubšo zelenjavo iz juhe in dajo na stran najbolj ogabno. Te se v odrasli dobi običajno obrabijo, predvsem zaradi družbenih in kulturnih pričakovanj ter bontona, ki vsi prevladajo nad otroškimi igrami. Kljub temu se zgodi, da nekatere od teh tradicij ohranimo tudi kot odrasli, vendar to ohranja otročji način delovanja.
