Ob popcornu vsakdo pomisli na dober film ali domači film, ne pa na težave s koncentracijo. Preprosto povedano, sindrom popcornovih možganov pomeni, da vaši možgani – natančneje, vaša pozornost – počnejo to, kar počnejo zrna popcorna, ko začnejo pokati: skačejo naokrog. Veliko ljudi se niti ne zaveda, da trpijo zaradi tega, temveč le opazijo, da skačejo z ene naloge na drugo, ne da bi katero koli dokončali. Morda ste začeli odgovarjati na elektronsko sporočilo, a ste se spomnili, da bi morali preveriti čas na telefonu, nato pa ste videli obvestilo, odšli na svojo najljubšo spletno stran in na elektronsko sporočilo povsem pozabili. Če se to dogaja pogosto, je mogoče, da trpite za sindromom popcornovih možganov.
Nepozornost in tesnoba
Sindrom popcornovih možganov je leta 2011 poimenoval raziskovalec David Levy z Univerze v Washingtonu in čeprav to ni uradna bolezen, je zelo neprijetno stanje, zaradi katerega pogosto zamudimo pomembne naloge. Osebe, ki jih prizadene to stanje, običajno trpijo zaradi visoke stopnje stresa, težav pri osredotočanju na naloge, tesnobe in poslabšanja kakovosti družbenih odnosov.
Prevelika stimulacija povzroča
Dandanes ima vsakdo v roki pametni telefon in ne glede na to, ali ga potrebujemo ali ne, ga nenehno gledamo. Le da to pomeni, da so možgani nenehno bombardirani s senzoričnimi informacijami. Možgani težko sledijo toku informacij, to pa lahko vodi do kratke pozornosti, je za revijo Popsugar povedala klinična nevropsihologinja Dr. Jessica McCarthy. Hiter pretok informacij na internetu in raznolikost tega, kar tam vidimo, sta podobna kaosu, ki ga povzroča popping corn.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Ali je dovolj, da samo opravite manj klicev?
Čeprav so raziskave pokazale merljive razlike v možganih ljudi, ki redno preveč uporabljajo telefone, še ni znanstvenih dokazov, da so te razlike posledica pretirane uporabe družbenih medijev. Še vedno pa obstajajo številne teorije, ki kažejo, da preveč časa, preživetega pred zaslonom, negativno vpliva na našo pozornost. Dr. McCarthy pravi, da so se naši možgani navadili na takojšnje zadovoljstvo, ki ga dobijo z brskanjem po družbenih medijih. Ko namreč tapkate po telefonu, se v možganih sproščajo kemikalije, kot sta endorfini in dopamin, zaradi katerih se počutimo dobro. To pa možgane nauči, da ne smejo dati nič manj kot to, kar pomeni, da vsako drugo situacijo, ki bi jo lahko videli kot vir užitka, primerjajo s takojšnjim svetom interneta in sčasoma so edini vir užitka družbeni mediji. Edini način, da to preprečite, je, da zmanjšate čas pred zaslonom; za to obstajajo najboljše prakse, na primer izklop obvestil ali nastavitev časovne omejitve za aplikacije družbenih medijev v telefonu.
