Select Page

Igrajte šport nad 40 let! Zato je bolje kot pri 20 letih

Nad četrtim X-om se ni vredno odpovedati športu, pravzaprav je celo vredno začeti, če še niste igrali športa. Te ženske nam povedo, kaj jim v tej starosti pomeni gibanje.

„Počutim se močno”
Včasih sem igral šport, da sem shujšal ali se spravil v boljšo kondicijo. Danes je cilj veliko več, da vidim, kaj lahko izvlečem iz telesa. Nočem spoznati pregovornega lepotnega ideala, preprosto uživam v tem, da se počutim močno, imam cilje in jih dosežem. Uživam pa ne le v rezultatu, ampak tudi v poti tja. In seveda ravnovesje med telesom in dušo, ki ga dobim iz športa. (Éva, 40 let)

„Orodje za preživetje”
Šport ni luksuz: je preprosto sredstvo za preživetje. Pravkar sem videl dovolj bolezni v svojem okolju, da vem: če želim ostati živ in se celo počutiti dobro, moram igrati šport. Zame to pomeni plavanje in vsakodnevno sprehajanje psov, oboje pa je prava sprostitev iz veverice (Brigitta, 48 let)

„Bolje razumem svoje telo”
Z lastnimi telesnimi spremembami sem se resnično začel spuščati v sliko, ko sem pričakoval otroka. Zagotavljam, da je v dobri formi. Že nekaj časa se nisem ukvarjal s športom, ker sem bil nenehno zaspan, ker pa je bil otrok še nekoliko večji, sem znova začel najljubši šport kot najstnik, badminton. (Rita, 42 let)

„Spoznal sem, da lahko uživaš v športu”
V šoli sem sovražila razred telovadbe: tekmovali so, raziskovali, tekli pravočasno – in seveda nisem bil nikoli najbolj pameten in najhitrejši. Z odraslo glavo sem spoznal, da se v športu lahko uživa. Ni mi treba hkrati dobro telovaditi in plezati po vrvi, dovolj je, da izberem takšnega, ki ga imam rad. Ker si nihče ne meri časa, je tek popolnoma izklopljen. Rada pa tudi pohodim. (Bea, 45 let)

ilustracija
Fotó: pixabay.com

„Želim biti Strammova babica”
Odkar so se rodili moji vnuki, sem spoznal, da ne morem eksplodirati. Pred desetletji sem se kot mlada ženska lotil aerobike, zdaj pa se za nekaj časa vpisujem v Pilates. Vedno spremlja moje telo in se ne počutim več izčrpanega. Ni problema, če moram teči po vnukih in bolje spim. (Zsuzsa, 64 let)

„Dobro je tudi za mojo dušo.”
Dolga leta sem hodil na aerobiko, na Zumbo in takrat sem spoznal, da potrebujem tišino, nekakšen pobeg pred stresom. Tako moram plavati in teči. Ti športi so dobri ne le za moje telo, ampak tudi za mojo dušo: pomirijo me, odvrnejo in od takrat se lažje gubam tudi na tem področju. (Kata, 47 let)