Da bi ustavila migrante, je Grčija postavila ograjo enajst kilometrov čez del turške meje. Seveda so helenisti ravnali enako kot Madžarska, saj Unija noče finančno podpirati zaščite schengenske meje.
“Komisija grške zahteve za sofinanciranje ne bo ugodila, saj meni, da je ograja nesmiselna – je takrat dejala tiskovna predstavnica.
Papoutsis, sicer socialistični propolitik, je jezno izjavil, da “bi bil čas, da ustavimo hinavščino in dvojne standarde vpletenih v boj proti nezakoniti migraciji v Bruslju”. Grčiji je najprej grozila kazen, ker ne ščiti ustrezno zunanjih meja Evrope. “In ko ukrepajo, se oddaljijo od nas in nas užalijo.”
V Grčiji se migracijska kriza stopnjuje.
Po zadnjih novicah Grčija zdaj krepi nadzor meje in načrtuje kamere za zaustavitev migrantov. Na severovzhodni celinski meji Turčije, ki je večinoma ob reki Evros, vojska in policija zagotavljata skupne patruljne službe, policija pa je na terenu dodelila dodatnih 400 mejnih stražarjev.
“Skupno patruljo smo že sprožili” – je povedal Ilias Akidis, šef policijskega sindikata bližnjega mesta Orestiada. “In ob reki se je začela namestitev 11 nadzornih kamer” – je dejal šef policije. Kamere bodo nameščene na 50 metrov visokih stojalih in vsaka bo lahko opazovala 10-kilometrski odsek 200-kilometrske meje.
Desničarska vlada, ki je na oblast prišla lani poleti, je postavila strožje pravilo, da je treba o prošnjah za azil beguncev odločiti v roku 25 dni, dokler velja za tako imenovane “prosilce za azil” žarišča. Dokler prošnja za azil ne bo sprejeta, prosilci za azil ne bodo mogli zapustiti Egejskih otokov, ampak se bodo lahko gibali po otoku. Če se prošnje zavrnejo, migrante nemudoma izženejo. V primeru pozitivne odločitve se lahko odpravijo le proti celini.
Po anketah Grki migracijsko krizo ocenjujejo kot najpomembnejši problem v državi. 76 odstotkov prebivalstva kritizira vladno azilno politiko. In EU se mora zavedati, da so za stabilnost Grčije ključni pospešeni izgoni. Zakon zahteva stroge roke in hitre odločitve. Vlada prav tako gradi velika, zaprta taborišča za begunce na otokih Kos, Lezbos, Samos, Chios in Leros.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Seveda ima tudi grški kabinet težave, po eni strani pa po poročanju nemških tiskov sodniki v postopkih, na katerih temelji pravna podlaga za deportacije, niso dovolj strogi, saj Turčija ni dovolj varna za migrante. Pravniki in aktivisti nevladnih organizacij so kritizirali novo zakonodajo, saj menijo, da je nezakonito pridržati prosilce za azil na otokih.
Obenem se grški premier odločno zavzema za nove standarde in ob njegovi zadnji pobudi bo treba Egejsko morje, ki ga je v sredo odobril grški parlament v Atenah, registrirati v Egejskem morju.
Grčija zaostruje pravila za nevladne organizacije, ki delujejo na Egejskem morju, od zdaj naprej pa morajo biti vse take organizacije akreditirane pri državi, je dejal Giorgos Koumoutsakos, grški namestnik ministra za migracije. Koumoutsakos je dejal, da so nekatere nevladne organizacije uporabile veliko število egejskih beguncev za pridobitev denarja neposredno iz EU.
“Razmnožavajo se kot gobe. In nekateri so se obnašali kot krvoloki” – je dejal podpredsednik vlade. V skladu z novimi zakonskimi določbami se lahko vsakdo, ki pomaga priseljencem v prihodnosti zunaj pravnega okvira, sooči s kazenskimi posledicami.
