Evropska komisija je v četrtek uradno predložila svoj deseti predlog sankcij proti Rusiji, ki vključuje prepoved izvoza straniščnih školjk, bidejev, pisoarjev in drugih gospodinjskih aparatov v Rusijo, poroča novičarski portal EU euobserver.com. V uradni utemeljitvi odločitve je navedeno, da naj bi prepoved trgovanja prizadela ruske industrijske zmogljivosti v širšem smislu.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
V Nemčiji izdelane straniščne školjke v ruski specializirani trgovini
Po navedbah časopisa Daily Mail ima prepoved izvoza stranišč poleg konkretnega gospodarskega učinka tudi simbolni pomen, saj eno od petih gospodinjstev v Rusiji še vedno nima vodovoda. Britanski tabloid je odločitev EU označil za “pravo kazen za Putina”.
Neimenovani evropski diplomat je za časnik dejal, da je stranišče na splakovanje za civilizacijo naredilo več kot kateri koli drug izum. Zato z omejevanjem izvoza le usklajujemo tehnološki napredek Rusije s stanjem njene civilizacije.”
Telegraph je poročal, da je pomanjkanje stranišč v Rusiji tako hudo, da ruski vojaki, ki se borijo v Ukrajini, kradejo stranišča in jih pošiljajo domov svojim bližnjim. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je aprila lani komentiral ta pojav: “Rusi so nekoč sanjali o tem, da bi videli Pariz in umrli. Zdaj sanjajo o tem, da bi ukradli stranišče in umrli”.
Deseti sveženj sankcij proti Rusiji seveda ni namenjen le prepovedi izvoza stranišč, temveč tudi zaustavitvi prodaje visokotehnoloških izdelkov, ki se na primer uporabljajo v oborožitvenih sistemih. 146 strani dolg črni seznam izvoza, ki še ni javno objavljen, vključuje elektroniko, laserje, radijsko opremo, programsko opremo, aeronavtiko, pomorske kamere in redke zemeljske minerale, po poročilih tiska pa tudi druge bolj specifične izdelke, ki se uporabljajo v nanotehnologiji.
Poleg tega Evropska komisija predlaga izvozne ukrepe za težka vozila, vključno s tovornjaki in stroji, ki se pogosto uporabljajo v gozdarskem in kmetijskem sektorju, ter morebitne omejitve uvoza ruske gume in asfalta.
Nemčija, Francija, Poljska in baltske države so predlagale, da se na novi seznam sankcij doda približno 130 subjektov in posameznikov, vključno z ruskimi vojaškimi voditelji in uradniki, ki jih je Rusija premestila na samovoljno priključena ukrajinska ozemlja. Na seznamu bi lahko bili tudi novinarji, ki delajo za ruske državne medije, vključno z Russia Today (RT), ter podjetja in posamezniki v drugih državah, ki so povezani s kremeljskim vojnim strojem. Komisija lahko predlaga tudi nove ukrepe proti štirim ruskim bankam. Med njimi je tudi Alfa Bank, največja ruska zasebna banka.
Von der Leyenova je dejala, da bo novi sveženj sankcij usmerjen tudi proti izogibanju omejevalnim ukrepom. Evropska komisija bo spremljala premoženje sankcioniranih ruskih oligarhov in skupaj z državami članicami pripravila pregled vseh zamrznjenih sredstev ruske centralne banke v EU. “Vedeti moramo, za koliko denarja gre in kje je, kar je zelo pomembno, saj bi se lahko rusko državno premoženje uporabilo za financiranje obnove Ukrajine,” je dejala.
Josep Borrell je v svoji izjavi povedal, da bo Svetu predstavnikov držav članic predložil seznam predlogov za sankcije proti skoraj 100 posameznikom in subjektom, vpletenim v spodkopavanje ukrajinske suverenosti. Ciljamo na tiste, ki so vpleteni v ugrabitve, deportacije ukrajinskih otrok v Rusijo in prisilno siromašenje. Prav tako tiste, ki omogočajo plenjenje ukrajinskih virov,” je dejal.
