Po raziskavah Svetovne zdravstvene organizacije je slušni organ dandanes najpogosteje poškodovan organ čutila. Pri nas se s to težavo v takšni ali drugačni obliki spopada približno 10 % odrasle populacije, med primarnimi vzroki je prekomeren hrup – poroča revija Fanny.
Kaj se lahko zgodi?
Naša ušesa nikoli ne počivajo, povsod in v vseh situacijah so izpostavljena vsem vrstam hrupa, festivalsko obdobje pa zanje predstavlja še posebej veliko tveganje. V tem primeru glasnost ni samo blizu praga dražljaja, ampak celo višja. Zaradi tega lahko med koncerti, po in naslednje jutro doživimo tinitus, zvonjenje, žvižganje, moten sluh in začasno izgubo sluha. V glasnem glasbenem okolju je lahko že 5 minut dovolj, da pride do poškodbe, na zunanjih koncertih pa lahko ta organ razdraži tudi leteči prah.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Koliko je to?
Naš prag sluha je okoli 80-90 decibelov (to je na primer raven hrupa, ki ga zaznamo na večpasovnici ali podzemni železnici), na drugi strani pa se morajo naša ušesa na koncertu soočiti s povprečno 100-110 decibelov. Pri takšnem viru hrupa se lahko v nekaj minutah pojavijo neprijetni simptomi, ki lahko trajajo več dni. Da bi preprečili preobremenitev ušes, je priporočljivo zavestno obnašanje nad 80-85 decibelov in uporaba kakšne zaščitne opreme.
Bodimo pozorni na to!
Med večdnevnim festivalom so naša ušesa nenehno izpostavljena močnemu hrupu, zato je priporočljivo, da vse to kompenziramo. Na primer, poskusite stati dlje od zvočnikov in si privoščite odmor med dvema koncertoma. V takih primerih pojdimo na sprehod, pojdimo dlje od virov hrupa, poiščimo miren kotiček, kjer si bodo slušni organi odpočili. Vse bolj pogosti in priljubljeni postajajo ušesni čepki in slušalke s funkcijo filtracije hrupa, ki v nasprotju z napačnimi predstavami ne odvzamejo glasbene izkušnje ali kakovosti zabave. Žal večina ljudi poseže po teh ob obstoječih poškodbah, a bi jih bilo bolje nabaviti preventivno. Pozornost in ozaveščenost sta tako ključnega pomena, saj je izguba sluha nepopravljiv proces in v primeru poškodbe lahko pomaga le slušni aparat. Če se redno pojavljajo neprijetni simptomi, se čim prej obrnite na specialista.
Bodite posebej pozorni na otroke
Vsi smo se že srečali s pojavom, ko se majhen otrok prestraši glasnega zvoka in nato začne jokati. Sluh otrok vrtčevske in šolske starosti je še vedno zelo občutljiv in ranljiv, zanje je idealna glasnost 75 decibelov, zato se splača kupiti protihrupni aparat za zaščito sluha. Bodimo pozorni tudi na to, da lahko njihovi slušni organi sproščajo zunanje dražljaje. To je pomembno tudi zato, ker izguba sluha v otroštvu vpliva tudi na živčni sistem: posledično se lahko upočasni jezikovni razvoj, pojavijo se lahko učne težave in oslabijo se socialne povezave.
Deluje takole
Zvok potuje iz ušesne školjke skozi sluhovod in bobnič do stremena in stremenske mišice, ki ima tudi zaščitno funkcijo: pod vplivom močnega šuma se skrči. Slišimo, ker ta mišica premika tekočino v notranjem ušesu, skupaj s čutnimi lasnimi celicami, ki pretvarjajo zvočne valove v električne signale, ki se nato prek slušnega živca prenašajo v možgane kot informacija. Do izgube sluha lahko pride tudi zaradi poškodb zunanjega, srednjega in notranjega ušesa. Obstajajo tri skupine: prevodna, nevralna in kombinacija obeh, mešani tip izgube sluha. Med izpostavljenostjo hrupu se dlačne celice v notranjem ušesu poškodujejo ali odmrejo, kar poslabša sluh in lahko dolgoročno povzroči celo izgubo sluha.
Besedilo: Júlia Légrádi
