Ukrajinski raketni napad je prejšnji četrtek zadel mesto Tokmak pod ruskim nadzorom. Po poročanju ruskih tiskovnih agencij je ukrajinska stran izstrelila kasetno strelivo in zadela stanovanjsko stavbo, ki je zagorela, pri čemer je umrla ena ženska, dva domačina pa sta bila hudo poškodovana v bolnišnici – kot je povedal Jevgenij Balickij, vršilec dolžnosti guvernerja regije.
Pred tem sta se vojaška dopisnika agencije RIA Novosti znašla pod streli, ko sta snemala, kako Ukrajinci uporabljajo ameriške kasetne bombe. Med delom je bil njihov avtomobil zadet v bližini vasi Pjatikhatki v regiji Zaporožje, pri čemer je bil ubit Rostislav Žuravljov, trije drugi pa so bili ranjeni – je poročal portal meduza.io.
ZDA so 7. julija napovedale, da bodo Ukrajini dobavile kasetno strelivo, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je na vrhu Nata v Vilni dejal, da se bo to strelivo uporabljalo le proti vojaškim ciljem. Ruski obrambni minister Sergej Sojgu je v odgovor dejal, da Rusija v Ukrajini doslej ni uporabila kasetnega streliva, vendar je to pripravljena storiti, če ga bodo ukrajinske enote uporabile. Podobno izjavo je pozneje podal tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
Vendar strokovnjaki opozarjajo, da kasetno strelivo pogosto ne eksplodira takoj, temveč civiliste, zlasti otroke, ogroža še desetletja.
Kasetno strelivo se v obliki bomb odvrže z letal ali v obliki raket izstreli z letal, artilerijskih topov in raketometov. En izstrelek vsebuje na stotine mini bomb, ki se lahko razpršijo na več hektarjev velikem območju, od nekaj nogometnih igrišč naprej. Kasetne bombe se uporabljajo že od druge svetovne vojne, med vietnamsko vojno pa so Združene države Amerike nad Laosom izstrelile približno 260 milijonov miniaturnih bomb, zaradi česar je Laos najbolj onesnažena država s kasetnimi bombami na svetu.
Po podatkih organizacije za pomoč Handicap International so lahko ti izstrelki še desetletja pozneje smrtna past, saj jih ob trku eksplodira le približno 40 odstotkov. Handicap International Monitor poroča, da je bilo v letu 2021 97 odstotkov žrtev civilistov, 66 odstotkov ranjenih in umrlih pa otrok.
Po podatkih organizacije Cluster Bomb Monitor je 16 držav osumljenih, da proizvajajo kasetno strelivo ali da to nameravajo početi v prihodnosti. Med njimi so Egipt, Brazilija, Kitajska, Grčija, Indija, Iran, Izrael, Severna Koreja, Pakistan, Poljska, Romunija, Rusija, Singapur, Južna Koreja, Turčija in Združene države Amerike. Ruske sile naj bi leta 2022 v Ukrajini uporabile vsaj dve na novo razviti kasetni strelivi.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Daryl Kimball, izvršni direktor ameriškega združenja za nadzor orožja, je 6. julija izjavil, da bi bila dobava kasetnega streliva ukrajinskim oboroženim silam kontraproduktivna, ker
ogrožalo civiliste, ki so ujeti na območju spopadov ali ki se bodo nekega dne vrnili v svoja mesta in kmetije.
Konvencija iz Osla od leta 2010 prepoveduje proizvodnjo in skladiščenje kasetnega streliva. Države pristopnice so se zavezale, da tega orožja ne bodo proizvajale, skladiščile ali uporabljale. Konvencijo o kasetnem strelivu je podpisalo 110 držav, nadaljnjih 13 pa jo je podpisalo, vendar je niso ratificirale – torej je še ne izvajajo. Največje svetovne države niso podpisnice konvencije – vključno z Rusijo, ZDA, Kitajsko, Indijo in Pakistanom, vendar ne z Ukrajino. V Aziji, na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki ter v vzhodni Evropi je še posebej malo članic.
