Vitamin C je topen v vodi in na srečo ga je precej v sadju in zelenjavi, lahko pa ga uživamo tudi v obliki prehranskih dopolnil.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Koliko ga potrebujemo?
ODS (Urad za prehranske dodatke) priporoča dnevni vnos vitamina C za odrasle:
moški: 90 mg na dan
ženske: 75 mg na dan
nosečnice: 85 mg na dan
ženske, ki dojijo: 120 mg na dan
kadilci: poleg zgoraj navedenih količin še dodatnih 35 mg.
Nekateri strokovnjaki menijo, da bi morali zaužiti precej več vitamina C od priporočenega dnevnega vnosa, tako naj bi odraslih zaužili 200 mg vitamina C na dan. Na srečo se je skoraj nemogoče predozirati s tem vitaminom, saj se presežek izloči iz telesa z urinom – je zapisano v članku v reviji Fanny.
Veliko vitamina C vsebujejo
Sadje in zelenjava z največ vitamina C: rakitovec, šipek, črni ribez, borovnice, jagode, kivi, pomaranče, limone, paprika, peteršilj, brokoli, špinača, ohrovt. Največ vitamina C pa vsebuje acerola – agrum. Gojijo jo v Južni in Srednji Ameriki, v zadnjem času pa tudi v Indiji predvsem za tablete z vitaminom C, brezalkoholne pijače in izdelke za nego kože. Če ne marate sadja in zelenjave, zlasti surovega, vsekakor velja jemati C-vitamin kot prehransko dopolnilo.
1. Preprečuje razvoj kroničnih bolezni
Vitamin-C je močan antioksidant, molekula, ki krepi imunski sistem z zaščito celic pred škodljivimi molekulami, imenovanimi prosti radikali. Ko se prosti radikali kopičijo, lahko spodbudijo stanje, znano kot oksidativni stres, ki je povezan s številnimi kroničnimi boleznimi. Študije kažejo, da lahko uživanje večjih količin vitamina C poveča raven antioksidantov v krvi do 30 %.
2. Dobro za vaše srce in ožilje
Visok krvni tlak in holesterol lahko privedeta do bolezni srca, zato se splača ukrepati že veliko prej. Študije so pokazale, da lahko vitamin C pomaga znižati krvni tlak in raven slabega holesterola, saj sprošča krvne žile, po katerih se pretaka kri iz srca, in tako pomaga krvi, da prosto teče.
3. Zmanjšuje raven sečne kisline v krvi
Lahko pomaga preprečiti razvoj protina oz. putike. Protin je vrsta artritisa, ki prizadene približno 4 % odraslih. Povzroča otekline in nenadne, hude napade bolečine. Simptomi protina se pojavijo, kadar je v krvi preveč sečne kisline. Urinska kislina je odpadni produkt, ki nastaja v telesu. Pri visokih koncentracijah lahko kristalizira in se kopiči v sklepih. Številne študije so pokazale, da lahko vitamin-C pomaga zmanjšati raven sečne kisline v krvi in tako preprečuje razvoj in izbruh protina.
4. Pomaga pri pomanjkanju železa
Železo je pomembno hranilo, ki v telesu opravlja številne funkcije. Bistveno je za tvorbo rdečih krvničk in prenos kisika v telesu. Vitamin-C spodbuja absorpcijo železa iz prehrane, zlasti pomaga pri pretvorbi slabo absorbiranega železa, kot je npr. železo iz rastlin, v lažje absorbirano obliko. To je še posebej koristno, če se v svoji prehrani izogibamo mesu, saj je meso pomemben vir železa.
5. Krepi odpornost
Eden od glavnih razlogov za jemanje ali uživanje vitamin-C je krepitev odpornosti našega telesa. Spodbuja nastajanje belih krvničk, znanih kot limfociti in fagociti, ki pomagajo ščititi naše telo pred okužbami, poleg tega pa pomaga tem belim krvničkam, da učinkoviteje delujejo, hkrati pa jih ščiti pred poškodbami, ki jih povzročajo potencialno škodljive molekule, kot so prosti radikali.
Poleg vsega je vitamin-C neobhoden za ustrezno delovanje obrambnega sistema naše kože.
6. Dela nas pametnejše
Nizka raven vitamina-C je povezana s povečanim tveganjem za motnje spomina in mišljenja, kot je demenca, medtem ko ima visok vnos vitamina C s hrano in prehranskimi dopolnili zaščitni učinek na delovanje možganov.
7. Koristen tudi za oči
Uživanje vitamina-C v kombinaciji z drugimi vitamini in minerali preprečuje poslabšanje starostne degeneracije rumene pege (AMD). Nekatere študije tudi kažejo, da je pri ljudeh z večjo vsebnostjo vitamina C v prehrani manjše tveganje za nastanek sive mrene.
Komu se moramo zahvaliti za vitamin-C?
Albert Szent-Györgyi, zdravnik in raziskovalec, se je rodil 16. septembra 1893. Albert Szent-Györgyi je konec dvajsetih let 20. stoletja v svojih nadledvičnih žlezah odkril neznane snovi. Določil je njihovo sestavo in jo poimenoval heksuronska kislina. Ko se je vrnil domov v Szeged, je poiskal rastlinski vir, iz katerega bi lahko pridobil heksuronsko kislino v večjih količinah. Po njegovem pripovedovanju mu je nekega večera žena za večerjo pripravila solato s papriko, ki je ni hotel jesti, zato je rekel, da jo mora odnesti v laboratorij in preveriti, ali vsebuje heksuronsko kislino. Na njegovo presenečenje se je izkazalo, da jo vsebuje, in to v zelo velikih količinah. V svojih poskusih s papriko je heksuronsko kislino enačil z vitaminom C in jo uporabil kot pomoč pri izdelavi metode za pridobivanje vitamina C iz paprike, ki jo je bilo veliko lažje izolirati kot iz soka citrusov, ki vsebuje veliko kemijsko podobnih sladkorjev. Takoj je vse svoje osebje preusmeril v čiščenje paprike in v manj kot tednu dni je imel v rokah poldrugi kilogram vitamina C. S tem je ugotovil ne le kemijsko naravo vitamina, temveč tudi hitro in poceni metodo za njegovo pridobivanje. Z odkritjem vitamina-C je Szent-Györgyi takoj postal svetovno znan, leta 1937 pa je za svoje raziskave prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino.
