Skozi pretresljivo zgodbo novinarja Fergala Keana dobimo vpogled v to, kako je živeti v senci posttravmatske stresne motnje (PTSM) in depresije ter kako najti ravnovesje v življenju, da bi našli pravo srečo.
Keane se je med svojim potovanjem poglobil v iskanje sreče, ki je lahko vir opore ne le za tiste, ki se spopadajo z resnimi duševnimi težavami, ampak tudi za tiste, ki potrebujejo le malo spodbude v vsakdanjem življenju – poroča BBC.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Keane je prelomni trenutek doživel med sprehodom po plaži, ko sta ga lepota narave in trenutek tihe sreče skoraj osvobodila. Ta izkušnja je poudarila, da sreča ni oddaljen, nedosegljiv cilj, ampak nekaj, kar lahko od časa do časa odkrijemo okoli sebe.
Za Keana sta bila PTSM in depresija desetletja dolg boj. Večkrat je bil hospitaliziran, boril se je z alkoholizmom, notranji strahovi, sram in jeza pa so desetletja zasenčili njegovo življenje. Čeprav je pred tem napisal knjigo in posnel dokumentarec o posttravmatski stresni motnji, je moral doživljati nove in nove padce.
Fizični simptomi PTSM – kot so anksioznost, hipervigilantnost in nočne more – so bili del Keanovega vsakdana. Za zdravljenje tovrstnih duševnih motenj so bistvene ustrezne terapije, zdravila in podpora vrstnikov. Keane pa je poudaril, da veliko ljudi nima dostopa do ustreznega zdravljenja, kar še povečuje družbeno breme duševnih težav.
Po mnenju novinarja skrivnost sreče pravzaprav ni skrivnost. Ne gre za trajno, nedosegljivo stanje, temveč za iskanje nekakšnega ravnovesja med težavami življenja. Resnična sprememba v Keanovem življenju se je začela z delom – vendar ne s tisto vrsto dela, ki je bila včasih le lovljenje priznanja in uspeha. Preproste vsakodnevne dejavnosti, kot so gospodinjska opravila, preživljanje časa s prijatelji in ljubljenimi ter pomoč drugim, so mu prinesle notranji mir.
Po Keanovih izkušnjah iskanje sreče ni odvisno od zapletenih metod, temveč od majhnih, vsakodnevnih korakov. Primeri vključujejo vodenje dnevnika hvaležnosti, redno telovadbo, preživljanje časa v naravi, meditacijo ali celo poglobitev zanimanja za literaturo in umetnost. Poleg tega ima ključno vlogo tudi negovanje socialnih odnosov, pomoč drugim in vračanje uslug.
