Nedavno ustanovljeno ameriško podjetje za biogenetsko raziskavo, Colossal, bi obudilo volnene mamute. Družba je prejela 15 milijonov dolarjev sredstev za poseben projekt ponovnega naseljevanja živali, ki so izumrle 4-6.000 let v arktični tundri v 6 letih, v obliki hibridov slonov in mamutov – piše New York Timesov izdetek na spletu.
V akademskih krogih se že dolgo ugiba, da bi lahko nekatere vrste oživili z vzorci DNK, pridobljenimi iz ostankov nekaterih izumrlih živali. Vendar pa iz bioetičnih razlogov raziskovalci tega že dolgo niso poskušali, zdaj pa so bili z njim povezani tabuji, kloniranje živali na robu izumrtja pa je na primer danes običajna praksa v znanstvenem svetu.
Vendar pa je projekt, ki je pravkar začel obuditi mamute, edinstven v svoji vrsti in sega daleč preko sebe. S Colosom se je v okviru velikega projekta obnove ekosistema zavezal, da bo ustvaril hibride slonov-mamutov. Raziskovalci, ki delajo na programu, trdijo, da bi uvedba hibridnih živali v arktične stepe lahko pomagala ustaviti uničevanje habitatov in celo obrniti nekatere učinke podnebnih sprememb. Toda projekt bi služil tudi preživetju azijskih slonov, saj bi se lahko velikani gobcev, oboroženi z mamutskimi geni, ustalili tudi na območjih zunaj polarnega kroga, kar bi povečalo velikost populacije.
“Naš cilj je ustvariti slona, odpornega proti mrazu, ki je videti in se obnaša kot mamut. Ne zato, ker se želimo šaliti z nikomer, ampak zato, ker želimo ustvariti bitje, ki je funkcionalno podobno mamutu, ki se dobro dvigne do -40 stopinj in počne vse, kar počnejo mamuti in sloni, na primer podirajo drevesa in s tem pomagajo obnoviti arktična travišča, ki ohranjajo tla hladna ”
-je dejal George Church, soustanovitelj Colossal, višji genetik na univerzi Harvard.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Znanstveniki podjetja Colossal – bi v sodelovanju z genetiki na univerzi Harvard – najprej ustvarili zarodke polmamonta, polslona v laboratorijskih pogojih, ki bi jih nosile samice sloni. Po njihovem mnenju bi bili hibridni zarodki implantirani z geni mamuta, ki so odgovorni za živalsko dlako, maščobno tkivo in sposobnost prilagajanja hladnemu podnebju; vse ostalo bi prišlo od azijskih slonov.
Ben Lamm, izvršni direktor družbe Colossal, je dejal, da bi se lahko, če bo vse po načrtih, prva teleta slona mamuta skotila v šestih letih.
Pomembno je omeniti, da vstajenje mamutov v znanstveni skupnosti ni bilo neločljiv uspeh. Victoria Herridge, evolucijska biologinja v Britanskem prirodoslovnem muzeju, je na primer dejala, da ima vnos mamutskih slonov na Arktiko dobre možnosti, da se podnebne spremembe ne obrnejo in celo povzročijo škodo naravi.
