Možgani so najkompleksnejši organ v človeškem telesu in za znanost še vedno skrivajo veliko skrivnosti. Vedno več dokazov kaže tudi na to, da lahko vroča poletja resno vplivajo na delovanje možganov, tudi pri zdravih ljudeh. Zaradi podnebnih sprememb so vročinski valovi postali pogostejši, daljši in intenzivnejši, ta trend pa se bo v prihodnosti le še stopnjeval. Medtem ko so prej preučevali predvsem učinke vročine na srce, se zdaj vse več pozornosti posveča tudi nevrološkim posledicam.
ilustracija
Photo: pixabay.com
Pomembno je razmišljati tudi o zaščiti možganov poleti.
Vročina izjemno obremenjuje možgane, ki med delovanjem v osnovnem stanju že tako proizvajajo veliko toplote. Običajno za njihovo hlajenje skrbi krvni obtok, vendar se ta mehanizem pri ekstremni vročini zlahka preobremeni. Posledice so lahko resne, kot so motnja pomanjkanja pozornosti, izguba spomina, razdražljivost, povečano tveganje in celo duševni zlom.
Vročina je še posebej nevarna za nevrološke bolnike. Nekatere bolezni, kot sta epilepsija ali multipla skleroza, se neposredno odzivajo na temperaturna nihanja, medtem ko ljudje z demenco pogosto ne zaznajo pregrevanja. V nekaterih primerih, kot so kapi, je lahko že nekaj stopinj povišanja temperature usodnih. Poleg tega vročina moti tudi spanec, kar dodatno obremenjuje živčni sistem.
Ogroženi so tudi nosečnice in plodovi, saj vročina povečuje število prezgodnjih rojstev, kar lahko vpliva tudi na razvoj možganov dojenčkov. Ekstremna vročina lahko oslabi krvno-možgansko pregrado in s tem poveča tveganje za okužbe in vnetja. S podnebnimi spremembami so se v Evropi pojavili tudi novi virusi, ki napadajo živčni sistem, kot sta Zika ali denga.
Nenazadnje se lahko odziv na vročino razlikuje od osebe do osebe, saj lahko tudi genetska predispozicija vpliva na to, kako občutljiv je nekdo. Po mnenju raziskovalcev bi to, kar danes doživljamo le pri bolnikih, lahko v prihodnosti prizadelo kogar koli, zato so preventiva, prilagajanje in socialna priprava bistvenega pomena, piše v članku Origo.
