Dobro vemo: življenje zunaj mesta ni idealen življenjski slog za vsakogar, še posebej ne kmetijstvo in z njim povezane dejavnosti. Čeprav ima ta življenjski slog morda slabosti, pa ima lahko vsaj toliko duševnih koristi, če nekdo svoje delavnike preživi na poljih namesto v pisarni.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Evolucijsko smo povezani z naravo
Delo na prostem in preživljanje ur v naravnem okolju sta sama po sebi temeljna za človeški obstoj, toda ko se je svet postopoma razvijal in postajal sodobnejši, smo se od vsega tega oddaljili in naš odnos do narave se je spremenil.
– Številne psihološke raziskave podpirajo tezo, da bližina narave pozitivno vpliva na raven tesnobe in stresa, saj evolucijsko nismo programirani za urbano okolje, – pojasnjuje psihologinja Noémi Sárga.
– Če pogledamo svetovno zgodovino, lahko vidimo, da so minila tisočletja, preden so nastala mesta in so ljudje začeli v njih živeti in delati. Do takrat je bilo normalno, da je bil posameznik obkrožen z živalmi, rastlinami in naravo ter je večino dneva preživel na prostem. Danes so okoliščine zelo drugačne, vendar se naš živčni sistem in telo še nista mogla prilagoditi spremenjenim razmeram, torej predvsem mestnemu življenju, ki po študijah na nas negativno vpliva na več načinov.
Vpliva na telesno in duševno zdravje
Strokovnjak vse to pojasnjuje s teorijo biofilije, ki se nanaša na človekovo prirojeno ljubezen do narave. Na podlagi tega lahko rečemo, da imamo biološko in genetsko programiranje, zaradi katerega smo že od davnih časov povezani z naravo in nas njena bližina nagonsko privlači. Bivanje v takšnem okolju lahko zniža raven kortizola, s čimer zmanjša stres in tesnobo, vam pomaga pri osredotočanju ter izboljša razpoloženje in kakovost spanja. V svetu poljskih in vrtnih del, gojenja zelenjave in sadja ter živinoreje je veliko lažje biti prisoten in se osredotočiti na »zdaj«. Dnevna telesna aktivnost, povezana s takim poklicem, podpira tudi telesno zdravje, pomaga pri lajšanju stresa in zagotavlja boljši občutek dobrega počutja s proizvodnjo dopamina in endorfinov.
– Ročno delo, vrtnarjenje in skrb za živali močno povečajo občutek nadzora. Ko opravljamo pisarniško delo, običajno ne vidimo konca nalogam, še posebej, če delamo na področju, kjer učinek naših prizadevanj, torej oprijemljiv rezultat, postane očiten šele leta kasneje. Med terenskim delom se zgodi ravno nasprotno, saj lahko ob koncu vsakega dne naredimo inventuro in zabeležimo, kako smo napredovali in kaj smo dosegli. To lahko poveča samozavest, kar prispeva k večji samozavesti, boljši uspešnosti in preprečevanju stresa in depresije, pojasnjuje psihologinja.
– Drug pomemben vidik psihičnega dobrega počutja je, da se ljudje v manjših skupnostih na podeželju lahko bolje povežejo med seboj, kar lahko zagotovi čustveno stabilnost. Hkrati se lahko pojavi soodvisnost, naloge, ki jih rešujemo skupaj, pa lahko okrepijo občutek pripadnosti, kar je prav tako ključni dejavnik z vidika duševnega zdravja. Lahko pa doživite tudi občutek miru: narava se nikamor ne mudi, ima svoje procese, svoje cikle, ki jih sčasoma vsrkajo tudi tisti, ki v njej živijo in z njo obstajajo vsak dan. Zahvaljujoč tej harmoniji se lahko zmanjša kognitivna preobremenitev in možnost pretiranega razmišljanja, zmernejši dražljaji pa lahko blagodejno vplivajo na um, celo meditativni so v odsotnosti nenehnih dražljajev mesta.
Vsakdanje življenje, prilagojeno živemu svetu
Podeželski način življenja večinoma sledi naravnim ciklom, tj. časom dneva, letnim časom in ritmom živih bitij, kar vam lahko pomaga najti notranje ravnovesje. V življenjskem slogu z dvema rokama je treba odločitve običajno sprejemati hitro in intuitivno, vsakodnevne naloge in izzivi, ki se kopičijo drug na drugega, pa ne puščajo veliko časa za razmišljanje. Zaradi tega se ljudje, ki kmetujejo, redko spopadajo z bremenom neodločnosti, poleg tega pa so lahko tudi bolj razvite njihove sposobnosti reševanja problemov. Manj jih prizadene prežvekovanje, tj. pretirano razmišljanje in prežvekovanje, ker življenje postane preprostejše v bližini narave: delo poteka ob specifičnih nalogah in določenih procesih.
– Nazadnje velja omeniti še ekopsihološko perspektivo, relativno mlad, a vse bolj priljubljen pristop, ki preučuje odnos med naravo in človeško dušo. Kako lahko ljudje živijo z naravo, ali lahko z njo vstopijo v simbiozo in kako je lahko živi svet naš partner pri ohranjanju ravnovesja naših miselnih procesov? Strokovnjak poudarja, da področje znanosti predvsem poudarja, da smo ljudje sestavni del narave, ne le vir, ampak tudi partner, ki ima lahko zdravilne moči.
Tudi življenje na podeželju ima lahko svoje slabosti
Morda smo nagnjeni k idealizaciji, celo romantizaciji, podeželskega življenja, vendar ima tudi ta način življenja svoje izzive.
Težko fizično delo
Kmetovanje vključuje nenehen fizični napor, ki lahko povzroči bolečine v hrbtu, pasu in sklepih, pa tudi kronično utrujenost.
Pomanjkanje svobode
Ročni delavci imajo malo pravih prostih dni, kmetijstvo ne pozna vikendov ali praznikov, za živali in rastline pa je treba skrbeti vsak dan.
Materialne težave
Dohodek kmetije je lahko nestanoviten, pogosto sezonski. Na količino in kakovost pridelka vplivajo tudi zunanje okoliščine, na katere nimamo vpliva, kar lahko povzroči finančne izgube.
Omejena povezljivost
Kmetije so pogosto daleč od naselij, kar lahko vsakdanje življenje naredi osamljeno, še posebej ker so kulturni, zabavni in skupnostni programi tukaj omejeni.
Zunaj Zemlje ni življenja.
Živali in kmetijska zemljišča ne morejo čakati, kmetje pa si ne morejo privoščiti dolgotrajne odsotnosti. Zaradi tega tudi hobiji in druge dejavnosti gredo v ozadje.
(FANNY)
