Glede na nove raziskave ključ do prepoznavanja pogostih nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen, ne leži v možganih, temveč v črevesju. Znanstveniki so pokazali, da ljudje, ki trpijo zaradi pogostih prebavnih težav, kot so pomanjkanje vitaminov ali vnetje črevesja, pogosteje trpijo zaradi težav s spominom pozneje v življenju, ki so lahko povezane z Alzheimerjevo in Parkinsonovo boleznijo.
ilustracija
Photo: pixabay.com
Prejšnje raziskave so pokazale, da lahko vnetje v črevesju sproži številne zdravstvene težave, vključno z možgansko disfunkcijo. Zdaj so raziskovalci v Raziskovalnem centru za Alzheimerjevo in sorodne demence (CARD) raziskali vpliv prebavnih in presnovnih bolezni, kot je sladkorna bolezen, na razvoj Alzheimerjeve in Parkinsonove bolezni. Te bolezni vodijo do kognitivnega upada zaradi uničenja živčnih celic, poroča Daily Mail.
Alzheimerjeva bolezen je glavni vzrok demence in čeprav trenutno ni zdravila, je zgodnja diagnoza ključnega pomena, saj lahko zdravljenje upočasni napredovanje bolezni in ublaži simptome.
Avtorji študije, objavljene v reviji Science Advances, so zapisali: »Razumevanje povezave med motnjami črevesno-možganske osi in nevrodegeneracijo bi lahko zagotovilo dragocene vpoglede v terapevtske posege, ki bi lahko imeli pomembne posledice za preprečevanje in zdravljenje.« Študija, izvedena v obsegu brez primere, je preučila, kako bolezni, ki vplivajo na povezavo med črevesjem in možgani, vplivajo na tveganje za Alzheimerjevo in Parkinsonovo bolezen. Raziskovalci so opredelili 155 diagnoz, povezanih s črevesjem in presnovo, ter pokazali, da številne prehranske in prebavne težave povečujejo tveganje za Alzheimerjevo in/ali Parkinsonovo bolezen.
To je še posebej veljalo za naslednja stanja:
bolezni razdražljivega črevesja (IBD), kot sta Crohnova bolezen ali ulcerozni kolitis,
refluksna bolezen,
sladkorna bolezen,
sindrom razdražljivega črevesja (IBS).
Vsa ta stanja so bila povezana z večjim tveganjem za razvoj Alzheimerjeve bolezni pozneje v življenju.
Povezava je bila ugotovljena tudi pri Parkinsonovi bolezni: ljudje s sindromom razdražljivega črevesja, tisti s hormonskimi nepravilnostmi, povezanimi s sladkorno boleznijo, in tisti s pomanjkanjem vitaminov skupine B so imeli večje tveganje za razvoj bolezni. Ločena analiza Parkinsonove fundacije je pokazala, da so prebavne težave eden najpogostejših simptomov Parkinsonove bolezni, saj zaprtje prizadene do 70 odstotkov bolnikov. Strokovnjaki pravijo, da ta simptom pogosto predhodi pojavu počasnosti gibanja in drugih zgodnjih znakov bolezni.
Avtorji nove študije so ugotovili, da je te dejavnike tveganja mogoče odkriti do 15 let pred pojavom simptomov. »Sposobnost napovedovanja tveganja z visoko natančnostjo z uporabo teh biomarkerjev kaže na potencial za zgodnje odkrivanje, personalizirano medicino in ciljno usmerjene intervencije,« so zapisali.
Incidenca Alzheimerjeve bolezni in Parkinsonove bolezni se po vsem svetu povečuje, prizadene pa približno 400 milijonov ljudi.
Simptomi Parkinsonove bolezni vključujejo neobvladljivo tresenje, upočasnjeno gibanje, okorelost mišic ter oslabljeno mišljenje in spomin. Zgodnji simptomi Alzheimerjeve bolezni vključujejo tudi izgubo spomina, težave z mišljenjem in jezikom, ki se sčasoma poslabšajo.
