JOMO je kratica za Joy of Missing Out (radost do zamujanja), kar v madžarščini pomeni veselje do zamujanja. V idealnem primeru je to rezultat zavestne izbire, saj se lahko mi, samo zato, ker drugi nekaj počnejo, odločimo, da to storimo drugače. Vendar ni lahko priti do točke, ko se zavemo, da v danem trenutku potrebujemo nekaj drugačnega od tega, kar potrebuje naše okolje ali množice, ki jih ganejo veliki poletni dogodki – je zapisala revija Fanny.
Postaviti sebe na prvo mesto – pomen JOMO
Do zdaj skoraj vsi vedo, kaj pomeni koncept Strahu pred zamujanjem, ki je v mnogih pogledih še vedno resen odločilni dejavnik pri tem, kako ljudje organizirajo svoj prosti čas. Toda tako je fenomen JOMO več kot le to, ali sodelujemo na različnih dogodkih ali ne.
– Fenomen FOMO pomeni strah pred tem, da bi kaj zamudili, in je pogosto povezan z nizko samopodobo in perfekcionizmom. Za tem občutkom se običajno skriva, da si ne upamo lotiti tistega, kar resnično potrebujemo, kar si želimo. Verjamemo, da če skupina ali skupnost, ki nam je blizu, nekaj počne, se moramo pridružiti tudi mi, saj je to ključ do vključitve, do pripadnosti nekam – pojasnjuje psihologinja Noémi Sárga. – Po drugi strani pa izvajanje in ohranjanje JOMO v mislih predpostavlja, da se zavedamo, kaj je dobro za nas, kaj resnično potrebujemo, in da bomo posebej počeli stvari, ki so resnično dobre za nas in nas napolnjujejo. Vse to je lahko tudi oblika skrbi zase: bistvo JOMO je, da z zamudo in izbiro dejavnosti ne krepimo konformizma zunanjemu svetu, temveč si damo priložnost, da izkusimo občutek pretoka v dejavnosti, ki nam je pomembna.
ilustracija
Photo: pixabay.com
Fenomen JOMO se je pojavil kot odziv
Izraz JOMO se je pojavil in vstopil v javno zavest v začetku leta 2010, ko ga je Anil Dash, ameriški podjetnik, tehnološki vodja in bloger, vključil kot nekakšen odziv na FOMO. Fenomen naj bi pokazal, koliko bremena družbeni mediji in digitalne naprave nalagajo ljudem, in nasprotno, koliko veselja je mogoče doseči z besedo ne množičnemu pritisku, pri čemer zamujanje ne povzroča tesnobe in slabih občutkov, temveč ravno nasprotno: uravnoteženo in veselo razpoloženje. Mnogi ljudje vidijo JOMO kot nekakšno uporniško orodje, s katerim spektakularno rečejo ne preveč pospešenemu življenjskemu slogu. Ključ pa ni obračanje stran, temveč zavedanje.
Kako lahko doživite veselje do zamujanja?
Morda se sprašujete, koliko je sposobnost doživljanja veselja do zamujanja odvisna od samozavesti? Odgovor ni težko uganiti, saj je v takšnih in podobnih duhovnih procesih primarni dejavnik vedno to, koliko poznamo sebe.
– Če se nekdo začne zbliževati s samim seboj in se njegovo samospoznavanje sčasoma razvija, se lahko v večji meri poveže s svojimi potrebami. Hkrati proces deluje naprej in nazaj, kar pomeni, da lahko svojo pot samospoznavanja napredujemo tudi s konkretnimi dejanji. Na primer, pomaga, če začnemo reči ne, najprej manjšim, nato pa vse večjim dogodkom in programom, če se nam do njih res ne ljubi – poudarja strokovnjakinja. – Hrup je resen problem v današnjem svetu. Toliko je spodbud, informacij, dogajanja, imamo preveč izbire, medtem ko pozabimo pogledati vase in se povezati s seboj. To še poslabšujejo pričakovanja družbe in okolja, vprašanje pa je, kje so naše potrebe in želje? In na tej točki se splača začeti izvajati JOMO, torej pogumno se izogibati dogodkom, na katere bi šli samo zato, ker »pripadajo poletju«, a si jih v resnici ne želimo.
Takole lahko vadimo JOMO
Če pri sebi opazimo znake duševne utrujenosti ali preprosto občutimo, da je preveč možnosti programa in se želimo za nekaj časa umakniti, umiriti, je vredno narediti zavestne korake ali uvesti določene navade. Najpomembneje je, da opazujemo sebe. Ne le psiho, ampak tudi signale telesa, saj se tu pogosto pojavijo prvi znaki preobremenitve. Bistveno bi bilo, da oblikujemo lastne zahteve in potrebe ter vadimo reči ne v različnih situacijah. V vsakdanje življenje vpletimo minute in ure digitalnega razstrupljanja, in če je to dobro, lahko načrtujemo celo dneve brez povezave. Dobra metoda je tudi vodenje dnevnika: lahko opišemo svoja čustva in misli, iz katerih lahko sčasoma pridemo do pomembnih povezav. Nenazadnje lahko uvedemo vsakodnevno meditacijo, sprostitev, dihalne vaje in katero koli dejavnost, ki nam pomaga biti prisotni, se osredotočiti nase in nam zagotavlja pravo energijo, namesto da ustvarja občutek kompulzivne udeležbe.
