Vedno več raziskav kaže, da višina ne vpliva le na našo samozavest in videz, temveč tudi na naše zdravje. Po mnenju strokovnjakov nižji ljudje pogosteje trpijo zaradi resnih srčno-žilnih bolezni, kot so srčni infarkti ali kapi, medtem ko se višji ljudje soočajo z drugimi vrstami tveganj.
Glede na študijo iz leta 2015 imajo ljudje, visoki približno 152 centimetrov, 32 odstotkov večjo verjetnost za razvoj srčnih bolezni kot ljudje povprečne višine, visoki približno 167 centimetrov. Dr. Peter Fotinos, medicinski direktor Male Excel, je za The Sun povedal: »Obsežna študija, objavljena v New England Journal of Medicine, je pokazala, da vsakih dodatnih 6,5 centimetra (2,5 palca) višine zmanjša tveganje za koronarno srčno bolezen za 13 odstotkov.« Znanstveniki menijo, da je to morda zato, ker imajo višji ljudje širše arterije in večjo pljučno kapaciteto, poroča Daily Mail.
ilustracija
Photo: pixabay.com
Visoki ljudje manj verjetno zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi
Dr. Fotinos je tudi poudaril, da so nižji ljudje bolj izpostavljeni tveganju za možgansko kap. Vendar pa višja rast ne pomeni samodejno zaščite: raziskovalci z Univerze Queen Mary v Londonu so z analizo podatkov 800.000 ljudi ugotovili, da je atrijska fibrilacija, ena najnevarnejših oblik motenj srčnega ritma, pogostejša pri višjih ljudeh. Prejšnje raziskave so pokazale, da višji ljudje manj verjetno zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi ali sladkorno boleznijo tipa 2, vendar imajo večje tveganje za nekatere vrste raka.
Januarja letos je Jeremy London, ameriški srčni kirurg, v videoposnetku na TikToku prikazal preprost način, kako lahko kdorkoli prepozna simptome blokade koronarne arterije. Srčni kirurg priporoča, da se lotite dejavnosti, ki pospeši srčni utrip – na primer intenzivnega gospodinjskega dela ali vadbe – in nato opazujete simptome. Nato počivajte in opazujte, ali simptomi izginejo. Če se med naporom pojavi tiščanje v prsih, bolečina, zasoplost ali bolečina, ki seva v roko, vendar takoj izgine, ko počivate, je to jasen opozorilni znak.
Koronarna arterijska bolezen se torej razvije zaradi zmanjšanega ali blokiranega pretoka krvi, ki ga povzroči kopičenje plakov v krvnih žilah, s čimer se ovira vitalna oskrba srca s krvjo.
