Naše prababice in pradedki so jedli visokokalorično, ne smemo pa pozabiti, da so opravljali fizična dela na polju. Potrebovali so energijo, vendar so se v hladnejših mesecih leta pogosto postili.
V času naših pradedov so bili trije obroki na dan že ustaljena navada v kmečkih družinah. Glavni obroki so bili ob delavnikih enohodni, ob praznikih pa dvohodni. Če pogledamo povprečen delovnik kmeta, je ta začel že ob 8. uri zjutraj z obilnim zajtrkom, ki je bil običajno sestavljen iz kruha, slanine, skute in čebule. Popoldan so si med terenskim delom potešili lakoto z izdatnejšo juho, nato pa je okrog 9. ure zvečer sledila večerja. To je bil večinoma grah, pogosto pa je gospodinja moža ob vrnitvi iz službe pričakala z različnimi vrstami kaš – poroča Nacionalni javno izobraževalni portal.
ilustracija
Fotó: pixabay.com
Že takrat so prazniki veljali za posebne priložnosti, zato so imeli takrat glavno vlogo večhodni meniji. Ta je bila pogosto sestavljena iz juhe, kuhanega mesa, mesnatega zelja ali enolončnice, na mizo pa je bila postavljena tudi kakšna pogača. Mimogrede, kuhano meso je bilo pogosto dopolnjeno z omako, na primer paradižnikovo omako. V katoliških družinah so ponedeljek, sreda in petek veljali za postne dneve. V takih primerih je gospodinja pripravila kakšno testeninsko jed. Torek, četrtek in nedelja so bili mesni dnevi, sobota pa je bila v znamenju hitrih brezmesnih obrokov.
V zimskih dneh so jedli le dvakrat, saj težka fizična dela, ki so jih opravljali poleti, za ta čas niso bila značilna. Tako je bilo očitno, da hrana ne bo več tako hranljiva. Zajtrk so v tem letnem času izpustili, kosilo prestavili na 9-10 uro zjutraj, večerjo pa pozno popoldne med 16. in 18. uro. Če pogledamo glavne jedi, namenjene brezmesnim postnim dnevom, so bile najpogostejše kuhane testenine s skuto, posute z makom, na mesnih dnevih pa sta bila ob golažu in enolončnici neizogibno priljubljena zelje in nadevani ohrovt. Mimogrede, oskrbo z mesom so zagotavljali z rejo prašičev, ki so jih po zakolu ohranili s prekajevanjem. Podobno kot meso sta tudi sveže mleko in kravja skuta prihajala z domače kmetije. Prvo so dodajali koruzni in proseni kaši, drugo pa kuhanim testeninam.
Iz graha, fižola, leče, zelja, repe, bučk in kasneje krompirja so pripravljali juhe in enolončnice, če je bil praznik, pa pite in kolače za sladico.
Vir: mindmegette.hu
